Zelenci po šolskem voznem redu

Z začetkom novega šolskega leta bodo tudi v ljubljanskem mestnem potniškem prometu začeli veljati novi vozni redi. Ob napovedanem odprtju obnovljenih cest in ulic v mestnem središču je mogoče tudi v jutranji in popoldanski konici v prometu pričakovati manjšo gnečo.

Najbolj redni uporabniki mestnih zelencev, šolarji in dijaki, lahko nove mesečne vozovnice kupujejo že od prejšnjega torka. Študente čaka to opravilo v zadnji septembrski dekadi. Včeraj zgodaj popoldne pred potniškim centrom LPP na Bavarskem dvoru ni bilo gneče, tako da je postopek potekal dokaj mirno. V ponedeljek, na prvi delovni šolski dan pa bo kljub temu, da je večino formalnosti mogoče opraviti po spletu, gneča skoraj zanesljivo večja – mesečne vozovnice je namreč še vedno treba osebno prevzeti.

Vrnitev na redne trase

Med petmesečno zaporo Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice, ki so jo občasno spremljale še druge zapore, so avtobusi vozili po spremenjenih trasah. Vsi zelenci iz šišenske smeri so tako zavijali na Tivolsko cesto in od tam na Slovensko ali Dunajsko cesto. Prešernova cesta bo zaprta predvidoma še do sredine septembra, zato bodo vse izpeljanke linij 14 in 18 tačas še vozile po obvozu mimo kina Vič.

Mestni avtobusi načeloma sicer vozijo po objavljenih voznih redih, zaradi izrednih razmer v prometu pa so vsakdanje tudi zamude. Posebej med obema konicama. Prav zadnji počitniški teden je bila v mestu neznosna gneča, povsod, kjer ni na štiripasovnicah rumenih pasov, pa so v njej stali tudi avtobusi. Uporabniki tudi sicer pogosto negodujejo, zakaj po polurnem čakanju na prevoz hkrati pripeljejo troje avtobusi. Razlaga je logična in preprosta. Ko se avtobusi v gneči ustavijo, pripeljejo do obračališča v kratkih razmakih, vožnjo pa poskušajo nadaljevati po voznem redu. In so do središča mesta hitro drug za drugim.

Vozni redi

Iz Dravelj ali pa iz Stožic potrebujeta enka oziroma šestica do Viča po voznem redu dobrih dvajset minut. A v jutranji konici se potovalni čas pogosto podvoji. Delno zaradi vstopanja v mestne členkaste avtobuse samo pri sprednjih vratih, kar postopek upočasni, delno pa zaradi gneče na Celovški oziroma Dunajski cesti, saj lahko zelenci pospešijo šele pri »​tramvaj komandi« v Šiški oziroma pri Plečnikovem bežigrajskem centralnem stadionu.

Dokaze, kako rumeni pasovi pospešijo javni potniški promet, je mogoče najti na vseh križiščih, ko nanje s stranskih ulic samo z dvema pasovoma pripeljejo zelenci. Na Celovški je to sedmica na križišču z ulico Na Jami, ko pripelje z Vodnikove, za Bežigradom štirinajstica na križišču z ulico Bežigrad, ko pripelje s Slovenčeve, Podmilščakove in Parmove ulice. (Kljub dejstvu, da je sedmica minuli ponedeljek vozila po obvozni Tivolski cesti, je podatek, da je za tristometrsko razdaljo med Vodnikovo domačijo in križiščem Na Jami potrebovala deset minut, čista katastrofa. Za katero pa so krive prometne razmere in ne LPP).

P & R Stanežiče

Za mesta, ki so podobno velika/majhna, je najboljša rešitev tramvaj, ki pa je bil v Ljubljani ukinjen pred šestimi desetletji, prometne politike pa njegove ponovne uvedbe ne predvidevajo. Spodbujanje parkiranja na obrobju mesta in nadaljevanje vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi je sicer dobrodošlo, a pravega učinka brez rumenih pasov ali možnosti prestopa na redne mestne vlake ne bo. MOL se bo po odobritvi dveh milijonov evrov državnega denarja lotila urejanja parkirišča P & R še v Stanežičah. Ki pa bo ob dvopasovni preobremenjeni gorenjski vpadnici in brez postajališča ob tirih.