Zacurek bo dostopen vsem, le vozilom ne

Grosuplje – Mokrišča so pomemben dejavnik ekosistema in tudi to je razlog, da bodo v prihodnjih dneh zabrneli stroji za ureditev priljubljenega sprehajališča okoli bajerja Zacurek v šmarski krajevni skupnosti, znan tudi po zdravilnem Medvedovem studencu. Treba je ohranjati in varovati mokrišča ter zagotoviti trajnostno rabo njihovih virov, so prepričani na ministrstvu za okolje in prostor.

Območje bajerja Zacurek, v njegovi neposredni bližini je tudi studenec Medvedov izvir, je severno od naselja Šmarje - Sap, ob robu gozda. To je priljubljena točka za druženje, manjše športne aktivnosti, hkrati pa je tudi dobro izhodišče za krajše pohode po gozdu in daljše ture proti Plešam in proti Ljubljani, pravi Jana Roštan z grosupeljske občine. Vrednost del znaša 61.000 evrov, naložba bo delno financirana iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Pogodbo sta minuli teden že podpisali vodstvi grosupeljske občine in družbe Hidrotehnik, Peter Verlič in Vincenc Jamnik.

Zavod za ohranitev mokrišč

Župan Verlič, ki prebiva v krajevni skupnosti Šmarje - Sap pravi, da je bajer prebivalcem zelo pri srcu, saj ljudje tja radi zahajajo na krajši oddih in sprehode. »Ker se je prek programa LAS - Sožitje med mestom in podeželjem pokazala možnost za financiranje z evropskim denarjem, nameravamo bajer z okolico celovito urediti,« je povedal Verlič. V skladu s podpisano pogodbo bodo do konca prihodnjega meseca uredili brežino bajerja, podest za sedenje in manjši pomol.



Postaviti nameravajo tudi preproste fitnes naprave in otroška igrala, klopi, koše za smeti in koše za pasje iztrebke ter urediti še manjši prireditveni prostor. Ob krožni poti bodo postavili informativno tablo o naravnih vrednotah okolice in interaktivno tablo, ki bo namenjena predvsem najmlajšim. Mateja Kocjan z Zavoda RS za varstvo narave pravi, da bajer nima naravovarstvenega statusa, kar pomeni, da zavod nima zakonskih osnov za podajanje mnenja ali smernic za načrtovani gradbeni poseg.



»Spodbujamo pa ohranjanje narave, še posebej mokrišč,« je povedala Kocjanova. Prav mokrišča namreč nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, zato so tudi zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Sloveniji je 98.760 hektarjev mokrišč, kar predstavlja 5,9 odstotka ozemlja. Po podatkih naravovarstvenikov je bilo v zadnjih sedemdesetih letih izgubljenih kar 70.000 hektarjev mokrišč.

Zdravilni Medvedov studenec

Po besedah Darje Štibernik, podpredsednice šmarskega turističnega društva, so bajer v začetku sedemdesetih let minulega stoletja zgradili krajani, dobro desetletje pa je služil kot kopališče. Po menjavi generacij se je kopališče opustilo, ostalo pa je priljubljeno sprehajališče domačinov in prebivalcev iz sosednje, ljubljanske občine. V neposredni bližini bajerja izvira Medvedov studenec, ki imena ni dobil po kakšnem kosmatincu, ampak po župniku Antonu Medvedu, ki je v Šmarje - Sapu služboval proti koncu 19. stoletja.



Po ustnem izročilu je dušni pastir zelo zbolel, a ker je vsak dan pil studenčnico, je povsem ozdravel, zato je Medvedov studenec, ki se zliva v bajer Zacurek, precej obiskan. Okoli Zacurka so se pletle tudi drugačne zgodbe. Tako je leta 1997 šmarsko društvo za alternativno letenje v občinskem glasilu med drugim zapisalo: »Bajer nekateri imenujejo šmarski biser, drugi hodijo tja na zmenke, tretji na kajenje trave, četrti po večerjo (na črno lovijo ribe in rake op. a.). Mi smo peti in tja hodimo za vsemi pospravljat in kličemo policijo zaradi tistih pod številko štiri«.



Dušan Hočevar, direktor grosupeljske občinske uprave je povedal, da bodo po zaključku investicije dostope k bajerju z motornimi vozili prepovedali, izvzeti bodo le lastniki gozdov in bližnjih kmetijskih zemljišč. »Prepovedano bo tudi kampiranje in kurjenje. Območje Zacurka pa ne nameravamo ograditi,« je še povedal Hočevar.