Začetek gradnje OŠ Frana Albrehta morda jeseni

Čeprav je vodstvo kamniške občine smelo napovedovalo gradnjo nove osnovne šole (OŠ) Frana Albrehta med poletnimi počitnicami, delovni stroji za prepotrebno gradnjo še niso zaropotali. Neizbrani ponudnik na javnem razpisu kamniško podjetje SGP Graditelj je namreč na državno revizijsko komisijo vložil zahtevo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, a je bil pri tem neuspešen.


Vraževerni že govorijo o prekletstvu nad projektom gradnje te kamniške šole, saj jo občinski oblastniki obljubljajo že več kot desetletje, a do izvedbe nikakor ne pride. Kamniška občina je s projektom novogradnje OŠ Frana Albrehta kandidirala na javnem razpisu šolskega ministrstva za sofinanciranje investicij v osnovne šole (OŠ), na katerem pa maja ni bila uspešna. Lokalni skupnosti je za državno sofinanciranje šole v višini 2,3 milijona evrov zmanjkala zgolj ena točka. Na občini so napovedovali, da to ne bo ustavilo izvedbe projekta, a se je nepričakovano zapletlo. Izvedli so sicer javni razpis za izbiro izvajalca in prispeli sta dve vlogi. Kam­niško podjetje SGP Graditelj bi staro šolo porušilo in zgradilo novo za 14,8 milijona evrov, medtem ko je bila ponudba izbrane družbe Kolektor Koling za slabih 400.000 evrov nižja.

Upravnega spora ne nameravajo sprožiti

Sledila je pritožba na državno revizijsko komisijo in ta je 21. junija odločila, da se predlogu neizbranega vlagatelja, torej podjetju SGP Graditelj, za zadržanje postopka oddaje javnega naročila ne ugodi. Prav tako so varuhi zakonitosti minuli teden zahtevek za revizijo zavrnili kot neutemeljen. Zdaj ima podjetje možnost sprožiti upravni spor, kar pa je direktor podjetja SGP Graditelj Bojan Zorman za Delo že zavrnil: »Ne zdi se nam smiselno, upravnega spora ne nameravamo sprožiti.« Omenjeno podjetje je sicer za kamniško občino od novembra lani do junija opravilo za dobrih 800.000 evrov storitev.

Pritožbe niso vložili

Župan kamniške občine Matej Slapar je v odgovoru na naša vprašanja zapisal, da je lokalna skupnost že izvedla javno zbiranje ponudb za pridobitev posojila za novogradnjo, izbrala je najugodnejšega ponudnika ter že tudi pridobila soglasje ministrstva za finance. Občina za zaprtje finančne konstrukcije potrebuje posojilo v višini 12,5 milijona evrov. Letos se lahko zadolžijo v višini načrtovanih naložb brez upoštevanja gradnje OŠ Frana Albrehta za 10,4 milijona evrov. Preostali del posojila se bo najel v proračunskem obdobju 2022–2023, je pojasnil Slapar.

Ker jim je za pridobitev državnega denarja na javnem razpisu šolskega ministrstva za investicije v šolstvo zmanjkala zgolj ena točka, se je občina Kamnik nameravala pritožiti, vendar tega niso storili. Podžupan Bogdan Pogačar je dejal, da so imeli informacijo o izvedbi novega javnega razpisa, »s pritožbo pa bi si lahko zaprli vrata«. Pogačar je povedal, da imajo po izdaji pravnomočnega sklepa državne revizijske komisije 48 dni časa, da podpišejo pogodbo s podjetjem Kolektor za gradnjo šole, ter da se bo gradnja šole začela konec avgusta ali v začetku septembra.

Občina pričakuje državno pomoč

V kamniški občini zdaj nestrpno pričakujejo nov javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtce in nove šole, ki ga je pred dnevi napovedala vlada. Šolskemu ministrstvu namerava zagotoviti dodaten denar v proračunskem obdobju 2021–2024 v višini 72,5 milijona evrov. Šolsko ministrstvo pa bo denar namenilo občinam, ki so se prijavile na razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v februarju letos in izpolnjujejo vse pogoje in merila iz razpisa, vendar zaradi omejenih finančnih sredstev njihovi projekti takrat niso bili izbrani.

In prav na to državno pomoč čaka občina pod Veliko planino. Prostorska stiska v OŠ Frana Albrehta je že stalnica vse od leta 1994. Pouk namreč poteka v premajhnih učilnicah, povrhu je premajhna tudi jedilnica. Dodatno strokovno pomoč izvajajo v nekdanjem hišniškem stanovanju. Montažne učilnice so postavili kar na hodniku. V minulem šolskem letu je šolo obiskovalo 516 učencev. Po demografskih podatkih jih bo čez tri leta že skoraj 600. Stavba ima veliko prostorskih, tehničnih, funkcionalnih in predvsem varnostnih pomanjkljivosti. Evakuacijski vaji v letih 2006 in 2008 sta pokazali, da bi bile ob potresu ali požaru smrtne žrtve in da bi bilo največ ponesrečencev na stopnišču.