V Višnji Gori nastaja center kranjske sivke

Po poletnih počitnicah bo v Višnji Gori tudi s pomočjo evropskega denarja vendarle zaživela Hiša kranjske čebele. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v torek odobrila dva milijona evrov, kar bo finančno razbremenilo proračun ivanške občine. Izvedba celotnega projekta je med drugim pomembna za razvoj in proučevanje čebele kranjske sivke in tudi za podjetnike.



Finančna politika ivanške občine temelji na iskanju dodatnih finančnih virov; to je tudi ena redkih občin v državi s podpovprečno zadolženostjo. »Središče inovativnih tehnologij (ApiLab) – Hiša kranjske čebele, kakor se imenuje projekt, je pomemben tako za občino, razvoj čebelarstva doma in v svetu, kakor tudi za državo,« je dejal podžupan ivanške občine Tomaž Smole.



Sprva je bilo odprtje predvideno julija, s čimer bi slovesno pospremili začetek predsedovanja naše države Evropski uniji, vendar je epidemija koronavirusa prizadela številne delavce, zato bodo vsa gradbena in obrtniška dela končana do septembra, ko je predvideno tudi uradno odprtje, je napovedal Smole. Hiša kranjske čebele bo namenjena tudi protokolarnim obiskom domačih in tujih državnikov. Naložba bo stala 3,5 milijona evrov, od tega bo dva milijona evrov prispevala Evropska unija, 800.000 evrov država in 700.000 ivanška občina.

Spoznavanje življenja čebel

Zdaj se stara in dotrajana višnjanska osnovna šola spreminja v sodobno središče inovativnih tehnologij, ki bo namenjeno interakciji zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev. Hiša bo namenjena interaktivnemu doživetju pri spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. V njej bodo prostori za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja, koristi čebeljih izdelkov na sodoben način s pomočjo virtualne družine Rothschütz. Prav ta družina postaja glavni krivec, da bosta Višnja Gora in s tem tudi ivanška občina v prihodnje prepoznana doma in v svetu.



Rojstni kraj kranjske sivke je le streljaj proč, v Podsmreki. V tem kraju je namreč v 19. stoletju živela čebelarska družina Rothschütz oziroma Rošic, ki je trgovala s čebelami, baron Emil Rošic pa jih je tudi proučeval in je zaslužen za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske sivke v svetu. »Svetovno znana kranjska čebela bolj kot kadarkoli doslej potrebuje pomoč, da jo zaščitimo in ohranimo. Naša občina je to prepoznala kot dolžnost in priložnost, zato smo se projekta tudi lotili,« je dejal ivanški župan Dušan Strnad. Vse vsebine v hiši bodo podrejene tej drobni žuželki, hiša pa bo tudi vstopna turistična točka v občino.

Spanje v satovju

V spodnjem delu bo kavarna – medarna, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote in napitke, ter trgovina, kjer bodo na voljo izdelki iz medu in drugi čebelarski produkti. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin in kip, ki je bil predstavljen ob 1. svetovnemu dnevu čebel in je posvečen kranjski sivki. V okviru Hiše kranjske čebele se bodo odvijale tudi delavnice in izobraževanja, namenjena ozaveščanju o pomenu čebel.



Namen Hiše kranjske čebele je ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino kranjske čebele, popularizacija pomena čebele za obstoj življenja in iskanje novih poti za ohranjanje znanj in veščin čebelarjenja ter razvoj novih znanj, kompetenc in tehnologij na tem področju, vključno z razvojem novih, inovativnih proizvodov in storitev ter s tem povezanim razvojem podjetniških iniciativ. Za usposabljanje na delavnicah, vključno s čebelarsko akademijo, bodo na vrhu stavbe v obliki satovja prostori za prenočitev, ki bodo nudili občutek bivanja v panju med troti, čebelami in maticami.