V Ljubljani raste kriminaliteta prosilcev za azil

Parlamentarna komisija za nadzor varnostnoobveščevalnih služb je sredi novembra preverjala informacije o domnevnem povečanju števila kaznivih dejanj, povezanih s povečanim številom migrantov, tudi v prestolnici. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da je kaznivih dejanj državljanov tretjih držav v prestolnici čedalje več. Predvsem so to tatvine, velike tatvine ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami.

Matej Tonin, poslanec NSi in predsednik komisije za nadzor varnostnoobveščevalnih služb, je po zadnji novembrski seji povedal, da policija na obmejnem območju bistvenega povečanja števila kaznivih dejanj ni zaznala, a je hkrati opozoril, da se je nekoliko povečala kriminaliteta prosilcev za azil v Ljubljani. »Pojavlja se namreč več tatvin in kaznivih dejanj, povezanih z drogami, pri čemer prevladujejo državljani Alžirije,« je povedal Tonin.

Policija je opozorila, da so ilegalne migracije velik posel, saj so policisti letos zasačili že 169 organizatorjev, od tega 29 Slovencev in 140 tujcev. Zato je policija napovedala krepitev aktivnosti za večjo varnost oziroma povečanje navzočnosti policistov na varnostno obremenjenih območjih. V Ljubljani so takšna območja okolica azilnih domov, Trubarjeva ulica, nekdanja tovarna Rog ter okolica Parlament puba in železniške postaje. Na parlamentarni komisiji je med drugim policija podprla predlog poslancev, da bi se statistika kaznivih dejanj vodila tudi glede na državljanstvo kršitelja in njegov status.

Kaj pravijo ljubljanski policisti

»Policisti so do 10. novembra v Ljubljani obravnavali 572 kaznivih dejanj, katerih osumljenci so bili državljani tretjih držav. Tako v prestolnici ugotavljamo predvsem rast števila tatvin (s 27 na 67), velikih tatvin (z dveh na 20) ter neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (z nič na štiri),« so pojasnili na PU Ljubljana. Število kaznivih dejanj na območju PU Ljubljana in tudi na območju MOL se zadnja leta sicer zmanjšuje.

V letošnjih prvih desetih mesecih je bilo na ljubljanskem območju obravnavanih 16.032 kaznivih dejanj, leto prej 16.935, pred dvema letoma pa 19.349. Na vprašanje, ali je policija v prestolnici zaradi kaznivih dejanj prosilcev za azil tudi že povečala svojo navzočnost, so na kratko odgovorili: »Policija prilagaja svoje aktivnosti glede na trenutne varnostne razmere, ki jih obvladuje z različnimi oblikami dela, kot so opazovanje, patruljiranje, poostreni nadzori, interveniranje ipd.«

Sodexo bo skrbel za prehrano migrantov

Po podatkih vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) je bilo konec novembra v državi 277 prosilcev za mednarodno zaščito, od tega največ v prestolnici. V Azilnem domu Ljubljana je bilo nastanjenih 106, v izpostavi azilnega doma na Kotnikovi pa 66. V omenjenem obdobju je bilo v državi nastanjenih tudi 546 oseb s priznano mednarodno zaščito. V ljubljanski integracijski hiši sta nastanjeni dve osebi z omenjenim statusom, v mariborski integracijski hiši jih je 29, v velenjski pa 13.



Glede na to, da se število beguncev v sosednjih državah, predvsem v Bosni in Hercegovini pa tudi na Hrvaškem, povečuje, se očitno naša država že pripravlja na morebitni večji begunski val. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) je namreč konec avgusta objavil javno naročilo za izvajanje preskrbe migrantov s prehrano. Na portalu javnih naročil je 20. novembra objavil odločitev o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da so prejeli le eno ponudbo in izbrali družbo Sodexo. Pogodbena vrednost znaša 2,8 milijona evrov brez DDV oziroma skoraj 3,1 milijona evrov skupaj z davkom.

Registracijskih centrov (za zdaj) ni

»Okvirni sporazum [z družbo Sodexo] se sklepa za dve leti z možnostjo podaljšanja za eno leto. Glede na to, da gre za sklepanje okvirnega sporazuma, bo naročilo za dobavo prehrane izvedeno zgolj, če bi bil na potencialni lokaciji v resnici vzpostavljen sprejemno-registracijski center, kjer bi bila posledično za potrebe preskrbe dobava prehrane tudi izvedena,« pojasnjujejo na vladnem uradu, ki ga od septembra lani vodi Mojca Špec Potočar.

Na notranjem ministrstvu pa pojasnjujejo, da nikjer v državi (še ni) vzpostavljenih sprejemno-registracijskih centrov. »Policija vse postopke s tujci izvaja v svojih obstoječih prostorih (gre za policijske postaje) in trenutno ni potrebe po širitvi teh prostorov. Če bi se število ilegalnih prehodov meje povečalo, pa bi policija postavila le dodatne prostore policijske postaje za potrebe izvajanja postopkov s tujci,« dodajajo na notranjem ministrstvu. Vendar pa smo pred dnevi v Delu razkrili, da namerava država že januarja ob mejnem prehodu v Metliki postaviti sprejemno-registracijski center za pribežnike in migrante, ki naj bi bil celo vzorčni primer za vse druge podobne objekte v državi.
 

Kako se pripravljamo na morebitni begunski val

Na vladnem uradu so nam dodatno pojasnili, zakaj se odločajo za tovrstna javna naročila glede na to, da begunskega vala za zdaj ni. »Razpise objavljamo zaradi potreb ob morebitnem vzpostavljanju sprejemno-registracijskih centrov na določenih lokacijah v državi. Vlada je namreč uradu naložila, naj ob morebitnem povečanju števila prihodov migrantov v državo poskrbi, da bi ti centri začeli delovati.

UOIM je zaradi teh obveznosti dolžan vse postopke izpeljati pravočasno in urediti vse potrebno, če bi se kadarkoli v prihodnjih dveh letih ocenilo, da bi bili takšni centri potrebni za zagotavljanje miru in varnosti v državi,« pravijo na uradu. Pri tem dodajajo, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da lahko predčasno prekinejo okvirni sporazum, če sprejemni centri ne bodo vzpostavljeni.