Tržne najemnine v prestolnici v nebo

Na ravni države primanjkuje okoli 9000 najemnih stanovanj, od tega jih samo v Ljubljani primanjkuje od 3000 do 4000, kažejo podatki infrastrukturnega ministrstva. Kljub temu da v prestolnici že uresničujejo največji stanovanjski projekt, pa je še vedno veliko ljudi prisiljenih stanovanja najemati na trgu. Zanimalo nas je kolikšne so najemnine v stanovanjih v lasti republiškega in mestnega sklada ter kakšne so tržne najemnine.

Republiški in ljubljanski stanovanjski sklad bosta v soseski Novo Brdo, če bo šlo vse po načrtih, do konca leta 2020 zgradila kar 672 najemnih stanovanj, od tega bo 489 stanovanj s stroškovno najemnino in 174 neprofitnih stanovanj. Po besedah Črtomirja Remca, direktorja republiškega stanovanjskega sklada, gre za največjo gradnjo najemnih stanovanj v Ljubljani v zadnjih dvajsetih letih. Na Brdu, kjer trenutno potekajo zemeljska dela, bo republiški sklad zgradil 18 vila blokov s 498 stanovanji, od tega bo 25 oskrbovanih stanovanj. Tako mestni kot republiški sklad sta gradbeno dovoljenje v soseski Novo Brdo pridobila konec junija, gradnja pa bo predvidoma potekala sočasno.



Na vprašanje, koliko znaša najemnina za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v lasti republiškega sklada, Remec odgovarja: »Stroškovna najemnina znaša 6,5 evra za kvadratni meter, vendar se pri tem štejejo tako bivalne površine kot tudi velikost kleti in parkirišč.« To pomeni, da znaša stroškovna najemnina od 400 do 500 evrov. Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada, pa je pojasnil, da je treba za enako veliko stanovanje za neprofitno najemnino v povprečju odšteti od 180 do 240 evrov.

Nizke neprofitne najemnine, stanovanj premalo

»Neprofitna najemnina v Ljubljani za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje znaša v povprečju tri evre za kvadratni meter oziroma 180 evrov, za starejše stanovanje pa zgolj evro za kvadratni meter oziroma 60 evrov na mesec. Za nova stanovanja so neprofitne najemnine nekoliko višje, saj znašajo 4 evre za kvadratni meter, torej 240 evrov,« pravi Rink. Ob tem dodaja, da ima okoli tretjina najemnikov ljubljanskega stanovanjskega sklada tudi subvencijo, zato je neprofitna najemnina lahko še nižja.

»Vsekakor je treba na tem področju nekaj spremeniti, saj tako ne gre več naprej,« opozarja. Na vprašanje, kdaj načrtujejo objavo novega razpisa za neprofitna stanovanja, Rink odgovarja: »Najverjetneje v drugi polovici prihodnjega leta. Zdaj namreč še »pokrivamo« razpise iz minulih let, saj nam stanovanj primanjkuje. Prosilcev je namreč desetkrat več, kot je na voljo stanovanj,« pravi prvi mož mestnega sklada.

Poleg načrtovane gradnje 174 stanovanj so v Zalogu že oddali v najem 38 novih neprofitnih stanovanj, prenova 18 stanovanj na Zarnikovi v središču mesta bo končana do konca leta, do konca leta bodo tudi končali gradnjo 64 stanovanj v Polju. Ljubljana bo tako še letos bogatejša za skupaj 120 neprofitnih stanovanj. Spomnimo, da bo republiški sklad do konca leta 2020 na Gerbičevi zgradil 110 stanovanj za mlade, starih od 19 do 29 let. Pilotni projekt soseske »Skupnost za mlade« je prvi projekt v državi, kjer bodo poskrbeli za reševanje stanovanjske problematike mladih, ki šele vstopajo na trg dela.

Tržne najemnine še kar rastejo

Če torej v prestolnici znaša neprofitna najemnina od tri do štiri evre za kvadratni meter, stroškovna najemnina pa 6,5 evra za kvadratni meter, je tržna najemnina bistveno višja. Ta znaša kar deset evrov za kvadratni meter. »Vendar je pri tržni najemnini pomembna lokacija, pa tudi, kako je stanovanje opremljeno in ali ima zagotovljeno parkirišče. Stanovanja v lasti republiškega stanovanjskega sklada so namreč neopremljena,« pojasnjuje nepremičninska strokovnjakinja Vesna Levstek.

In za koliko so se v zadnjem letu podražila najemna stanovanja? Po njenem mnenju so tržne najemnine poskočile od 5 do 10 odstotkov. »Lani je bilo treba za najem garsonjere odšteti od 350 do 360 evrov na mesec, zdaj pa od 380 do 400 evrov,« pravi. Ob tem opozarja, da so se v letu dni cene nepremičnin na trgu zvišale, donosnost oddajanja nepremičnin v najem pa se je zmanjšala.

»Če je posameznik kupil nepremičnino zaradi oddajanja, je imel pred tremi leti višjo donosnost kot danes. In ker na trgu pričakujemo veliko stanovanjskih gradenj, se bodo cene nepremičnin v prihodnje zagotovo še znižale. Ljudje torej najverjetneje ne bodo najemali stanovanj, ampak jih bodo predvsem kupovali. To pa pomeni, da zaradi tega najemniški trg pri nas ne bo bistveno večji, kot to načrtujejo v koalicijski pogodbi,« še dodaja Levstkova. V njej so koalicijski partnerji namreč jasno zapisali, da bodo spodbujali predvsem gradnjo najemnih stanovanj.