Tito je obljubil, direkcija uresničila cestni projekt

Litija, Sopota – Direkciji RS za infrastrukturo (Drsi) je po natančno dvajsetih letih vendarle uspelo posodobiti regionalno cesto od Velike Reke do Sopote v dolžini dobrih šestnajst kilometrov. Makadamska cesta je končno zgodovina, cestne vijuge tega dela litijske in zagorske občine pa je na veliko zadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev končno le prekril asfalt.

Posodobitev ceste se je začela leta 1999, za slabih šest kilometrov do Velike Preske pa je država potrebovala polnih devet let. Sledile so še tri etape v dolžini desetih kilometrov, za kar so potrebovali enajst let. Skupaj je naložba ocenjena na 6,14 milijona evrov in jo je v celoti plačala direkcija, saj cesta poteka zunaj naselij. Na vprašanje, kakšni so razlogi, da so dela na razmeroma kratki razdalji trajala polni dve desetletji, je Sabina Ferfolja iz Drsija odgovorila, da je bil glavni razlog predvsem pomanjkanje finančnih sredstev.



Cesta, ki jo v povprečju na dan uporablja 1200 voznikov vseh motornih vozil, ni predvidena kot obvoz v primeru gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, saj njena konstrukcija ne bi prenesla velikih prometnih obremenitev.



Glavni namen izvedbe projekta tudi ni bil olajšati življenje prebivalcev v tem delu litijske, radeške in zagorske občine, pretežno na demografsko ogroženih območji, temveč manjši stroški rednega vzdrževanja prometnice, večja varnost in udobnost vožnje.
Izvedba komisijskega pregleda in prevzema izvedenih del, ki se štejejo kot vzdrževalna dela v javno korist, je predvidena decembra.



»Po odpravi morebitnih pomanjkljivosti sledi izdaja dovoljenja za uporabo ceste, ki ga izda ministrstvo za infrastrukturo,« je povedala Ferfoljeva. Po prepričanju litijskega župana Francija Rokavca se je s položenim asfaltom odprl svet za tamkajšnje prebivalce med Zasavjem in Dolenjsko, hkrati pa tudi priložnost za razvoj trajnostnega turizma. »S Slovenskimi železnicami so se začeli pogovori za uresničitev projekta S kolesom na vlak v Litijo in potem po cesti s kolesom do Radeč in Zidanega mostu in nazaj v Litijo,« je povedal Rokavec.

Makadam postal preteklost

Na stičišču litijske, zagorske in radeške občine je ob potoku Sopota znano gostišče Celestina, ki je leta 1960 gostila celo nekdanjega predsednika tedanje Jugoslavije Josipa Broza Tita. Zdajšnji lastnik Milan Celestina, ki je bil takrat še osnovnošolec, se dobro spominja predsednikovih besed, da bo cesta asfaltirana najkasneje v treh letih, torej do leta 1963. »Takrat krampov in lopat niso zasadili. Na sodobno cestno povezavo nismo čakali dvajset let, ampak celih šest desetletji,« je povedal Celestina, ki si ne zna pojasniti, zakaj je od obljub do položitve asfalta preteklo toliko časa.



Ko je v 70. letih prejšnjega stoletja prevzel gostišče, je ves čas opozarjal na nevzdržne prometne razmere tako takratne komunistične veljake kot kasneje demokratično izvoljene predstavnike ljudstva. A so vsi iz nerazumljivih razlogov odlašali. Med tistimi, ki so radi zahajali v njihovo gostišče, so bili tudi zadržani Edvard Kardelj z zgovorno ženo Pepco, France Popit, Franc Leskovšek Luka in tudi Miha Marinko. Obljub o skorajšnji posodobitvi ceste je bilo veliko, a nikoli niso bile uresničene. »Zdaj sem vesel, da se končno lahko po asfaltu peljem po opravkih v dolino in da je prašna makadamska cesta postala preteklost,« je še povedal Celestina.

Tudi peticija ni pomagala

Ker so bili domačini, ki živijo ob cesti, nezadovoljni s (pre)počasno gradnjo, so leta 2011 zbrali več kot 2000 podpisov pod peticijo, s katero so zahtevali, naj država takoj začne z njeno posodobitvijo od Velike Preske do Sopote in od Sopote do Podkuma. Podprli so jih tudi župani litijske, radeške in zagorske občine, saj je državi do takrat uspelo asfaltirati le del ceste od Velike Reke do Velike Preske ter od Jagnjenice do Sopote.



Makadamsko cesto so pred drugo svetovno vojno brez silnih gradbenih strojev sicer gradili vojaki in jo dokončali v nekaj letih. Takratni radeški župan, poslanec in podpisnik peticije Matjaž Han, je izjavil, da bi se kljub gospodarski krizi moral najti državni denar za ti dve cesti. Kljub grožnji podpisnikov z državljansko nepokorščino, če asfalta ne bo takoj, je moralo preteči celih osem let, da je država naložbo dokončala.



No, ne še čisto, saj je varčna direkcija le nekaj sto metrov od križišča za Polšnik v smeri Sopote v dolžini 300 metrov namesto širine ceste petih metrov položila asfalt, ki bistveno odstopa od projekta, saj je cesta zdaj na tem odseku precej ožja. Na Drsiju so pojasnili, da je bilo »pred nekaj leti v okviru rednega vzdrževanja izvedeno testno polje s površinsko prevleko, ki še ni uničena«. Asfalt na projektno širino bodo na svoje stroške menda položili prihodnje leto, koliko bodo dodatna dela stala, pa niso povedali.