Tempirana ekološka bomba na Rakovniku

Šmartno pri Litiji – Odkar so pred enajstimi leti zaprli Industrijo usnja Vrhnika (IUV), ostaja njena ekološka dediščina deponija na Rakovniku. Tja so več desetletij odlagali usnjarske odpadke, ki za celotno območje predstavljajo pravo ekološko bombo. Okoljsko ministrstvo se je vendarle zganilo in odlagališče oddalo v upravljanje javnemu podjetju Infra, kjer so storili prve korake za ekološko sanacijo degradiranega območja.

Javno podjetje Infra iz Leskovca pri Krškem je na nedavnem razpisu izbralo podjetje Ramuk iz Rake, in sicer za izvedbo gradbenih del na območju odlagališča Rakovnik. Do konca meseca nameravajo ograditi širše območje deponije skupaj z bazenom izcednih voda, ki se zdaj nenadzorovano iztekajo v bližnji potok.



Prav tako so izbrali mariborski Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano za izvedbo monitoringa talnih in izcednih voda. Včeraj so delavci začeli prazniti bazen, kar bo trajalo več dni. Okoli 350 kubičnih metrov izcednih voda zdaj vozijo v čistilno napravo podjetja Siliko na Vrhniko.

Sanacija bo dolgotrajna

Ana Vurnek, namestnica direktorja podjetja Infra, je povedala, da nameravajo prihodnje leto izvesti monitoring, s katerim bodo ugotovili morebitne negativne vplive odlagališča na okolje. »Če se pokažejo negativni vplivi na okolje, bomo prihodnje leto pripravili načrte za njihovo odpravo, nato pa v letih 2021 in 2022 na terenu to tudi izvedli.



Program upravljanja z zaprtim odlagališčem Rakovnik za leto 2020 je v pripravi in usklajevanju, zato so mogoča določena odstopanja od načrtovane časovnice. Natančnejše podatke bomo dali po izvedbi okoljskega monitoringa in ko bo ministrstvo za okolje in prostor za prihodnje leto potrdilo program upravljanja z odlagališčem,« pravi Vurnekova.



Hkrati je dodala, da v podjetju nimajo podatkov o morebitni povzročeni škodi v naravi, saj so na podlagi izdane odločbe agencije za okolje (Arso) uradni upravljalci odlagališča postali šele konec letošnjega avgusta. Toda okoljska inšpekcija jim je minuli mesec že izdala odločbo, s katero morajo do konca leta popraviti ograjo, očistiti strugo potoka, preveriti tesnost bazena odpadnih voda, izvesti monitoring in inšpekcijo obvestiti o »izpolnitvi določenih dejanj«.

Z rastlinami nad strupe

Sanacijo deponije je država obljubljala skoraj 20 let, usnjarski odpadki pa so se kopičili in jezili vodstvo šmarske občine. Ker ni bilo posluha, je nekdanji župan Milan Izlakar državi to območje ponudil celo za skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. S tem je želel doseči ekološko sanacijo tega območja, saj je propadla vrhniška tovarna na odlagališču zakopala velike količine usnjarskih odpadkov. Ti vsebujejo sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi.



Leta 2007 je takratno vodstvo vrhniške IUV začelo izvajati projekt fitoremediacije. Usnjarji so takrat pojasnjevali, da bodo s pomočjo rastlin, posajenih na deponiji, izboljšali kakovost tal. Usnjarske odpadke so prekrili s kompostiranim odpadnim blatom iz vodne čistilne naprave, ki predstavlja tako imenovani rekultivacijski sloj deponije, torej sloj, namenjen vzpostavitvi rastja na deponiji. Samo leta 2006 so na deponijo prepeljali 1343 ton odpadkov in 3000 ton kompostiranega blata.



Občinsko vodstvo je po zaprtju šmarskega usnjarskega obrata leta 2004 najelo italijansko podjetje Ambiente 2001 S. R. L., ki je analiziralo odcedne vode v zbirnem bazenu na deponiji usnjarskih odpadkov v Rakovniku. V potoku ob smetišču so med drugim naleteli na povečano stopnjo kloridov, v zbiralnem bazenu izcednih vod pa celo na cianide. Vzrok, da se je začetek sanacije tako dolgo vlekel, po mnenju sedanjega župana Rajka Meserka tiči predvsem v tem, da so določili upravljalca deponije, ki je po zakonu o varstvu okolja tudi povzročitelj obremenitve okolja in ima v posesti napravo ali obrat ali izvaja določeno dejavnost.



Predpis tudi določa, da mora povzročitelj onesnaževanja izvesti ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja. Ovira za začetek sanacije so bila tudi zemljišča, ki so šele letos postala last države, pred tem so bila v lasti lokalnega podjetja, je med drugim povedal Meserko.