Svetovno prvenstvo v čebelarjenju

Ivančna Gorica – V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) že potekajo priprave na največji dogodek pri nas, ko bo 2020 v soorganizaciji z obljubljansko ivanško občino potekalo svetovno prvenstvo mladih čebelarjev. Pričakujejo okoli 300 udeležencev iz 50 držav, ki se bodo pomerili na enajstih praktičnih in treh teoretičnih delavnicah.

»Naš največji organizacijski zalogaj bo, kako vsem udeležencem zagotoviti tekmovanje v njihovem maternem jeziku,« je povedal predsednik ČZS Boštjan Noč, ki se namerava tudi zaradi tega v začetku prihodnjega leta sestati s šolskim ministrom Jernejem Pikalom. Organizatorji si bodo prihodnje leto ogledali čebelarsko tekmovanje v Banski Bystrici na Slovaškem, od koder nameravajo primere dobrih praks prenesti k nam.



Po besedah Noča ni naključje, da so čebelarji za soorganizatorja dogodka izbrali ravno občino Ivančna Gorica, saj je pri Višnji Gori grad Podsmreka, v katerem je v 19. stoletju delovala čebelarska družina Rothschütz, ki je zaslužna za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske čebele sivke v svetu. Podsmreko zato imenujejo tudi rojstni kraj te drobne brenčeče živalice. Hkrati pa je prav ta občina tudi pred uresničitvijo velikega čebelarskega projekta v nekdanji osnovni šoli v Višnji Gori.



V ivanški občini čez poldrugo leto pričakujejo približno 300 tekmovalcev iz vseh celin. Ker toliko prenočitvenih zmogljivosti nimajo, bodo mladi čebelarji v manjšem številu nastanjeni v tamkajšnji srednji šoli Josipa Jurčiča, glavnina udeležencev pa v cistercijanskem samostanu v Stični, kjer so prenočitve že rezervirali. Ivanški župan Dušan Strnad je poudaril, da to ni povezano z versko dejavnostjo, saj so v samostanu ustanovili podjetje, ki se med drugim ukvarja tudi s prenočitvami.

Zvok čebel pomirja

»Organizacija dogodka je dokaz, da slovenski čebelarji delajo ne zgolj lokalno, regionalno in državno, ampak tudi globalno. Na pobudo naših čebelarjev ter s podporo vlade smo 20. maja letos prvič praznovali svetovni dan čebel in tako pristali na zemljevidu sveta. Pred časom smo gostili svetovni čebelarski kongres in napoved svetovnega prvenstva mladih čebelarjev je še en uspeh naših čebelarjev,« je prepričan evroposlanec in velik ljubitelj čebel Lojze Peterle. Pravi, da letos sicer nima nobenega panja, saj mu je zbolel pomočnik, iz Bruslja pa bi za čebelje družine težko skrbel. Vendar se nadeja, da bo spet čebelaril s petnajstimi panji.



Na vprašanje Dela, s kakimi težavami se srečujejo čebelarji, je Peterle odgovoril, da je bilo leta 1976, ko se je začel ukvarjati s to dejavnostjo, to delo še precej romantično in tudi velike čebelje nadloge, varoze, še ni bilo, zato je danes ta poklic zelo zahteven. Veliko je odpovedovanja, sprotnega nabiranja znanja in tudi solidarnosti z drugimi čebelarji. »Če nekdo ne dela po pravilih, škoduje sebi in tudi okoliškim čebelarjem,« je prepričan sogovornik. Na vprašanje, kako glasba morda vpliva na višjo medonosnost čebel, je predsednik ČZS Noč odgovoril, da ni nobenega znanstvenega dokaza, ki bi tej tezi pritrjeval. »Čebelje brenčanje bolj vpliva na pozitivno vzdušje med ljudmi in to čebelarji zelo dobro vemo, saj njihovi zvoki pomirjajo.«

Hiša, namenjena kranjski sivki

Po postavitvi čebelnjaka in vrta medovitih rastlin ter obeležja kranjski sivki v Višnji Gori, se ivanška občina intenzivno posveča projektu temeljite obnove stare osnovne šole, kar bo stalo približno poldrugi milijon evrov. Del finančnih sredstev je zagotovljen v občinskem proračunu, del pa nameravajo pridobiti s prijavami na različne državne in evropske razpise, saj projekt zajema tudi prenovo starega višnjanskega mestnega jedra. Gre za izjemno kulturno dediščino na eni strani, po drugi pa svetovno znana kranjska čebela bolj kot kadar koli doslej potrebuje pomoč, da se jo zaščiti in ohrani.



»Naša občina je stvar prepoznala kot svojo dolžnost in priložnost, zato poteka projekt z imenom Hiša kranjske čebele,« je napovedal Strnad, ki upa, da bo odprta še pred svetovnim prvenstvom mladih čebelarjev leta 2020. Vse vsebine v njej bodo namenjene tej drobni žuželki, hiša pa bo med drugim pomenila tudi nekakšno vstopno turistično točko v občino. V hiši bodo turistično-informacijski center, kavarna, razstavni prostori, hostel in med drugim tudi muzej kranjski čebeli. Načrtujejo sodoben interaktiven muzej, ki bo z novimi pristopi ponudil strokovne informacije o biologiji, posebnosti in pomenu kranjske čebele ter hkrati ponudil čim bolj atraktivno doživetje čebel. In ko bodo objektu vdahnili naštete vsebine, želijo pridobiti tudi del učnega programa vzreje matic kranjske sivke bodoče slovenske čebelarske akademije in s tega področja gostiti tečajnike iz vsega sveta.