»Stroški bivanja se zdaj ne bi smeli večati«

Potem ko je v nedeljo začel veljati odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb, s katerim je vlada upravnikom naložila, da se najmanj dvakrat na dan organizira razkuževanje opreme, v Združenju upravnikov nepremičnin pravijo, da je to strokovno in tehnično neizvedljivo. V Združenju etažnih lastnikov pa realizacijo obveznega razkuževanja pričakujejo od vlade.

Da so do uveljavitve odloka čiščenje stavb zagotavljali »v bistveno manjšem obsegu, in sicer enkrat do dvakrat tedensko, brez zaščitne opreme in sredstev, ki so v tem času nujna«, pravijo v podjetju SPL, v katerem upravljajo približno 1700 objektov. »Ustrezna zaščitna oprema kot tudi razkužilo ni na voljo v zadostnih koliščinah niti v zdravstvu, medtem ko je potreba v primeru razkuževanja vseh večstanovanjskih stavb dvakrat na dan enormno povečana. Intenzivno še poizvedujemo pri izvajalcih glede njihovih zmožnostih o zagotavljanju potrebnih količin zaščitnih sredstev in razkužila za izvajanje odloka, prav tako tudi o vidiku plačila izvajalcem, ki bo strošek čiščenja prostorov etažnim lastnikom enormno povišal.«

V podjetju Metalka Stanovanjske storitve razkuževanje že izvajajo enkrat na teden, po sprejetem odloku pa so stopili v kontakt z nadzornimi odbori vseh objektov v njihovem upravljanju. Teh je v Ljubljani, Kamniku in Domžalah približno 300. »Ponudili smo jim dve možnosti, in sicer da to izvajajo etažni lastniki sami, mi pa organiziramo potrebna razkužilna sredstva in zaščitno opremo, ali da mi kot upravnik poskrbimo za organizacijo zunanjega izvajalca razkuževanja,« so sporočili. »Razkuževalna sredstva in zaščitno opremo skušamo organizirati preko raznih kanalov, saj je mi kot upravnik nimamo na zalogi. Zunanji ponudniki razkuževanja naj bi imeli dovolj sredstev, toda to se lahko hitro spremeni. V celotni Sloveniji je namreč okoli 16.000 večstanovanjskih objektov, ki zapadejo pod odlok vlade. In vsi imajo enake potrebe.«

Da je odlok neustrezen, so prepričani v krovnem združenju upravnikov nepremičnin, ker pri njegovi pripravi ni sodelovala stroka, hkrati ni upoštevano, da sredstev za razkuževanje ni na voljo. »Če prevladuje prepričanje, da so predvideni ukrepi dejansko primerni za zajezitev širjenja virusa, pričakujemo, da bo vlada z odlokom določila tudi, na kakšen način bodo upravniki ali drugi izvajalci lahko prišli do zaščitnih in razkužilnih sredstev ter na kakšen način in s katerimi sredstvi se čiščenje izvede.«
 

Zels: Vlada naj zagotovi realizacijo

Da naj vlada v imenu zaščite javnega zdravja in javnega interesa za preprečitev prenosa okužbe zagotovi realizacijo obveznega razkuževanja večstanovanjskih stavb, poudarjajo v Združenju etažnih lastnikov Slovenije (Zels). Prelaganje odgovornosti na upravnike ali etažne lastnike brez nadzora in zagotovitve finančnih sredstev bi lahko po njihovem prineslo slabo izvajanje oziroma neizvajanje. Opozarjajo tudi na ranljivejše stanovalce večstanovanjskih stavb, med katerimi so starejši, zato mora po njihovem izvajanje ukrepa financirati država.

»Mnogi upravniki za tovrstne storitve najemajo zunanja podjetja, kar storitve občutno podraži, to pa tudi odpira okno za potencialne zlorabe za storitve razkuževanja in dodaten vpliv na slabšanje ekonomske situacije državljanov. Ni zanemarljiv podatek, da v Sloveniji velik odstotek prebivalcev stanuje prav v večstanovanjskih stavbah, približno četrtina vseh.«

V Zelsu še spomnijo, da se sredstva rezervnih skladov za stavbe, mlajše od deset let, ne zbirajo, medtem ko pri ostalih »na računih rezervnih skladov so na voljo različni zneski zbranih sredstev, med katerimi so mnoga sredstva po volji upravnikov vezana v depozitih (nelikvidna), kar povečuje neenoten pristop«. Ta pa je po njihovem nujno za zajezitev epidemije.

Ne višanju stroškov

Da je videti, »da bodo upravniki stroške preložili na stanovalce«, opozarja Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. V eni od stavb so, kot pravi, že dobili obvestilo, da jim bo upravnik, če se odločijo, da to izvede on, za eno čiščenje zaračunal od sedem do deset evrov, torej tudi do 14 evrov na dan. Pri tem je predlagal, da se strošek krije iz rezervnega sklada.

»Tega po našem mnenju ne bi smeli dodatno zaračunavati, saj gre na nek način trenutno za osnovno storitev upravljanja, prav tako se zdaj nikakor ne bi smeli višati stroški bivanja,« opozarja Hawlina. Sodelavec Rok Ramšak pa je spomnil, da imajo številni upravniki v svojih poslanstvih in strategijah zapisano, da se zavezujejo k načelom družbene odgovornosti in etičnemu ravnanju. »Zdaj je pravi čas, da to tudi pokažejo,« pravi Ramšak.