Sredi stoletja brez izpustov toplogrednih plinov

Ljubljanski mestni svetniki so na svoji uro in pol trajajoči 32. redni seji potrdili Lokalni energetski koncept MOL (LEK) do leta 2030, ko naj bi izpuste CO2 v primerjavi s tistimi iz leta 2008 zmanjšali za dve petini, do sredine stoletja pa izpustov toplogrednih plinov s tako zastavljeno strategijo ne bi bilo več.

Med 85 ukrepi je skorajšnje dokončanje plinsko-parne enote Energetike Ljubljana v Mostah, postavitev sežigalnice, za katero v Ljubljani iščejo zgled na Dunaju, gradnja treh hidroelektrarn na Ljubljanici in pospešeno postavljanje (v javno-zasebnem partnerstvu z Resalto, za kar je bil sprejet odlok za izvedbo projekta Zelena energija na površinah in objektih MOL) sončnih elektrarn na občinskih objektih, kjer je možnih kar dvesto lokacij in največja v remizi Ljubljanskega potniškega prometa v Šiški.

V MOL naj bi torej ob izrabi odpadkov, odpadne toplote ter obnovljivih virov, še posebej sončne energije, omenjena je spet po dunajskem vzoru tudi geotermalna energija, dolgoročno izločili fosilna goriva. Plin (kljub rusko-ukrajinski vojni) postaja bistven energent, bodo pa proučili tudi alternative zanj. Župan Zoran Janković na podlagi današnjega obiska katarskega emirja v Sloveniji ocenjuje, da težav s plinom ne bo. Na daljši rok želijo v Energetiki Ljubljana zemeljski plin nadomestiti z zelenimi plini (bioplini v kombinaciji z vodikom).

Hidroelektrarne na Ljubljanici

Do konca leta 2026 naj bi bile v sodelovanju občine, države, Energetike Ljubljana in Elektra Ljubljana pri Plečnikovi zapornici na Ambroževem trgu, v Gruberjevem prekopu in pod sotočjem slednjega in Ljubljanice zgrajene tri male hidroelektrarne. Ocena stroškov za energetski del skupaj z DDV je 30 milijonov evrov, skupaj z infrastrukturnimi deli pa okoli 45 milijonov evrov. Za sežigalnico odpadkov je najbolj verjetna lokacija soseščina moščanske termoelektrarne, za državno koncesijo projekta ocenjenega na več kot 134 milijonov evrov pa naj bi se predvidoma potegovali mestni podjetji Energetika Ljubljana in Voka Snaga.

Tudi tokratna seja Mestnega sveta MOL ni minila brez kadrovskih zadev: sprejeti so bili trije sklepi o imenovanjih v svete javnih zavodov, 14 mnenj h kandidaturam za ravnateljice in ravnatelje osnovnih, glasbene in srednjih šol, dijaškega doma, za pomočnika direktorja šišenske enote Centra za socialno delo Ljubljana ter sklepa o soglasju k imenovanju direktorice Mestne knjižnice Ljubljana in direktorice Centra Rog, kjer naj bi vedejestvo že v petek, 20. maja, zamenjala s polnim petletnim mandatom Renata Zamida.

Dodatki za vodilne

Ljubljanski mestni svetniki so na svoji uro in pol trajajoči 32. redni seji soglašali s (petodstotnimi) dodatki k plačam za redno delovno uspešnost (v letu 2021) poveljniku Gasilske brigade Ljubljana, direktorici Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, direktoricam in direktorjem ter njihovim pomočnikom javnih zavodov s področja kulture (Kino Šiška, Festival Ljubljana, Kinodvor, Lutkovno gledališče Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Mednarodni grafični likovni center, Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledlišče, Ljubljanski grad, Živalski vrt in Center Rog), direktorici in pomočniku direktorice javnega zavoda Mladi zmaji, 23 ravnateljicam in ravnateljem vrtcev v MOL ter 50 ravnateljicam in ravnateljem osnovnih šol v MOL, trem ravnateljicam in ravnatelju glasbenih šol v MOL, direktorju javnega zavoda Cene Štupar ter direktorici javnega zavoda Mala ulica in njenemu pomočniku. Poleg tega bo direktorica Male ulice Eva Strmljan Kreslin za leto 2021 prejela še del plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ter za obdobje od 1. januarja 2022 do 30. junija 2023 še iz naslova povečanega obsega dela v okviru programa Erasmus+.

Ker uporabniki neprofitnih stanovanj, kjer so najemniki na primer humanitarne organizacije, pri izredni pomoči niso izenačeni z najemniki neprofitnih stanovanj, jim subvencije plačuje MOL. Z današnjim sklepom bodo subvencije nekoliko višje, v celotni vsoti subvencij, v letu 2021 v višini 5,1 milijona evrov, je šlo v ta namen 13.700 evrov.

Atletski center

Za uresničitev projekta Atletskega centra Ljubljana na prostoru šišenskega stadiona ŽAK se je MOL namesto razlastitve dela potrebnega zemljišča na naslovu Ob kamniški progi, dejansko pa že sedaj sredi športnih površin in med gorenjsko in kamniško progo, z lastnikom, Slovenskimi železnicami, dogovoril za kupnino v višini dvesto tisoč evrov in plačilo odškodnine (v višini tisoč evrov za površinski meter stanovanj) enajstim najemnikom stanovanj.

Mestni svetniki so sprejeli tudi spremenjen in dopolnjen odlok o zazidalnem načrtu za območje Tehnološkega parka na ljubljanskem Brdu, formalno gre za severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo.