Prebivalce Komende skrbi širjenje kamnoloma

Kamnik – Ker znotraj območja zdajšnjega kamnoloma v Stahovici ni mogoče zagotoviti njegovega dolgoročnega razvoja, ga namerava družba Calcit razširiti na pobočje Grohota. V kamniški občini je njihova namera, kot pravijo, pogojno sprejemljiva, medtem ko občinsko vodstvo Komende s projektom ni seznanjeno, a bi zaradi vodovodnega zajetja pitne vode Iverje moralo biti.

Poleg okoli 22.000 kamniških občanov, ki se oskrbujejo iz zajetja Iverje, vodo od tam dobiva tudi 6000 prebivalcev Komende. Po besedah župana Komende Stanislava Poglajna bi njihova občina pri spremembah prostorskega načrta Kamnika morala biti stranka v postopku, saj gre za vodni vir, od katerega so občanke in občani Komende življenjsko odvisni.



»Če ne bodo posegali v kakovost zajetja in če ne bo motena preskrba s pitno vodo, potem temu projektu ne bomo nasprotovali. Tehnično bo zajetje zagotovo zavarovano, da ne bo morebiti prihajalo do onesnaževanja. Težava pa je, da v naši državi ne zaupamo nikomur več: niti investitorjem niti izvajalcem in žal tudi ne inšpekcijskim službam,« je dejal Poglajen. O tem se namerava v prihodnje tudi pogovoriti z vodstvom kamniške občine.

Ogromne podzemne rezerve

V družbi Calcit pravijo, da so morali poiskati najprimernejše območje za širitev ter da so se iz geoloških, topografskih in ekoloških razlogov odločili za pobočje Grohata, ki je z mineralno surovino zelo bogato. Na območju zdajšnjega kamnoloma namreč primanjkuje belega kalcita in sivega apnenca. Območje, na katerem nameravajo pridobivati surovino, meri okoli 30 hektarjev, rezerve so ocenjene na 30 milijonov kubičnih metrov, na leto nameravajo izkopati 1,3 milijona ton gramoza oziroma pol milijona kubičnih metrov na leto. Bodoči kamnolom naj bi zadostil potrebam družbe za prihodnjih 60 let.



»Proizvodnjo v Stahovici razvijamo v smeri višje dodane vrednosti in manjših količin. Masovno proizvodnjo povečujemo v hrvaškem Gospiću, kjer imamo industrijski tir in večino izdelkov vozimo kupcem v Nemčijo, Avstrijo in Italijo z vagoni,« pojasnjuje Matevž Kirn, direktor Calcita. Pravi, da dejavnost v obstoječem kamnolomu v ničemer ne vpliva na zajetje pitne vode, kar ves čas dokazujejo, ter da se bodo vplivi na okolje v prihodnje še zmanjšali, saj bo območje novega kamnoloma obrnjeno proti severu, torej stran od naselja.

Kamniški župan hvali Calcit

Damijan Krmavnar, predsednik sveta krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, je povedal, da se člani sveta o tej tematiki še niso opredeljevali, saj bo javna razprava o spremembi občinskega prostorskega akta predvidoma potekala šele prihodnjo pomlad. Tamkajšnji domačini pa so glede širitve kamnoloma razdeljeni, nekatere skrbi predvsem preskrba z vodo in morebitno povečanje prometa tovornih vozil skozi Stahovico.



»Število tovornjakov se ne bo povečevalo, razen v primerih večje gradbene dejavnosti v Kamniku,« pa odgovarjajo v Calcitu. V kamniški občini so poudarili njihovo zavezo k trajnostnemu razvoju, v katerem bo ob smotrni rabi mineralnih surovin potrebno zaščititi tudi okolje.



»V tem kontekstu je pobuda za širitev kamnoloma, ki jo je vložila družba Calcit, za nas pogojno sprejemljiva. V nadaljnjem postopku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN) bo treba na eni strani zagotoviti nadaljnji uspešen razvoj družbe, hkrati pa z ustreznimi ukrepi v največji možni meri zmanjšati negativne vplive kamnoloma na okolje,« pravi Matej Slapar, župan kamniške občine. Družbo Calcit je pohvalil kot družbeno odgovorno podjetje, saj nudi več sto delovnih mest in skrbi za razvoj športa in tudi drugih dejavnosti na območju občine in širše.

Nimamo nafte, gramoz je

Družba občini Kamnik plačuje rudarsko koncesnino za izkoriščanje mineralne surovine apnenec za industrijske namene, kalcit in tehnični kamen – apnenec na območju Stahovice v višini približno 60.000 evrov na leto. Slapar je povedal, da so pred nedavnim ustavili distribucijo navadnega peska in gramoza za gradnje zunaj kamniške občine.



Za gradnje, ki se izvajajo v njihovi občini, je dobava še vedno nemotena. »S stališča naravnih bogastev smo lahko zadovoljni, da imamo v našem okolju rudnino, ki jo zna podjetje z dolgoletno tradicijo predelovati in izvažati. Žal naša država ni bogata z nafto ali zemeljskim plinom ter drugimi naravnimi viri, imamo pa rudo, ki jo je treba oplemenititi in prodati,« je prepričan Slapar.