Pošte v Stahovici ne dajo

Kamnik, Stahovica – Pošta Slovenije namerava zapreti poštno poslovalnico v Stahovici in jo preoblikovati v pogodbeno ali pismonoško pošto, čemur pa vodstvo kamniške občine odločno nasprotuje. Tudi nedavni zbor krajanov matične krajevne skupnosti Kamniška Bistrica se je odločitvi mariborskih poštarjev postavil po robu in njihovi nameri nasprotuje. »Pomisleke občanov razumemo, vendar se moramo tudi mi prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja,« pravijo v Pošti Slovenije.

»Na poslovalnico je vezanih približno štiri tisoč ljudi iz treh krajevnih skupnosti (KS), in sicer Kamniška Bistrica, Črna in Godič, zaradi tega bi moralo vodstvo pošte bolj tankočutno presoditi o zapiranju poslovalnice,« pravi predsednik KS Kamniška Bistrica Damjan Krmavnar. O problematiki so razpravljali tudi kamniški občinski svetniki, ki so po večurni razpravi sklepanje preložili na prihodnjo sejo. Po besedah kamniškega župana Mateja Slaparja se je občina vključila v iskanje pogodbenika, ki bi prevzel delo poslovalnice, vendar pri tem ni bila uspešna.



»Občina odločno nasprotuje ukinitvi pošte Stahovica in odločitvam poštarjev o njenem preoblikovanju v pismonoško pošto. Razočarani smo tudi nad pojasnilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, da mnenje lokalne skupnosti ni zavezujoče. Ti nas žalosti, saj bi morala biti končna odločitev na tistih, ki poštne storitve uporabljajo, in ne tistih, ki poštne storitve zagotavljajo,« je prepričan Slapar. Hkrati je izrazil ogorčenje prebivalcev, ki so pripravljeni pošto braniti tudi z državno nepokorščino.

Zaprtje poslovalnice preložili

Precej enoten odpor ljudi do zapiranja poslovalnic oziroma njihovo preoblikovanje v pogodbene in pismonoške pošte je verjetno prispevalo k odločitvi vodstva pošte, da letos in v prvih šestih mesecih leta 2020 ne bo preoblikovala ali zaprla nobene pošte. Zdaj nameravajo vneto iskati novega pogodbenika, ki bi prevzel delo njihove poslovalnice v Stahovici, saj je prejšnji pogodbenik to delo opustil. Poštarji so sporočili, da so se storitve v Stahovici od leta 2007 do leta 2018 znižale v povprečju za 79 odstotkov, od tega univerzalne storitve za 75 odstotkov in za prav toliko denarne storitve.



Povpraševanje po ostalih storitvah, med katere spadajo prodaja blaga, srečk in tudi telegramov, pa je v zadnjih dvanajstih letih upadlo za skoraj 80 odstotkov. Spremenjenim okoliščinam poslovanja se prilagajajo tudi tako, pravi Megi Jarc s Pošte Slovenije, da optimizirajo omrežje z uvajanjem pogodbenih pošt in v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Prihodnje leto nameravajo poštarji na območju Ljubljane in okolice preoblikovati v pogodbene pošte pet njihovih poslovalnic, vendar javnosti ne želijo razkriti, v katerih krajih.

Poštne poslovalnice kot tržaški Ponte Rosso

Pošta Slovenije ima 485 kontaktnih točk, od tega je 321 rednih pošt, 138 pogodbenih pošt in 26 premičnih pošt. V Pošti Slovenije pravijo, da če bi država podobno kot v nekaterih drugih državah za vzdrževanje poštnega omrežja, predvsem na podeželju, namenila državno pomoč, poštnih poslovalnic ne bi bilo treba preoblikovati ali zapirati. Vendar takšnih državnih subvencij, kot jih dobivajo pošte v Nemčiji, Italiji in Franciji, ki so »poslovno uspešne in inovativne«, naši poštarji ne dobivajo, zato so odvisni zgolj od trga. In tudi to je razlog, da so se njihove poslovalnice spremenile v prodajalne vse mogoče krame oziroma v slovensko različico nekdanje tržaške tržnice Ponte Rosso.



Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt (71 odstotkov), medtem ko ima Nizozemska 0,3 odstotka, Nemčija pa le 0,1 odstotek lastnih pošt, vse druge so pogodbene pošte. »Število vseh storitev v Pošti Slovenije, če upoštevamo tudi masovno oddajo pošiljk poslovnih strank v obeh poštnih logističnih centrih, je v obdobju od leta 2008 do leta 2018 upadlo za 26 odstotkov, pri čemer univerzalna poštna storitev beleži 52-odstotni padec. Padec storitev na posameznih poštah, kjer prevladujejo fizične osebe, kaže še bistveno višje stopnje. Na treh opazovanih poštah je v omenjenem obdobju število storitev v desetih letih upadlo za 79 odstotkov,« je še povedala Jarčeva.