Po osmih letih je Bicikelj vedno večji hit

Kolesarska sezona v slovenski prestolnici nikoli ni prekinjena – še v snežnem metežu imajo avtomatski števci kolesarskega prometa delo. In na ljubljanskih kolesarskih poteh je takrat mogoče videti tudi sposojena kolesa iz sistema Bicikelj, ki je hitro po uvedbi maja leta 2011 postal pravi hit, tako da uporabniki skoraj vsak dan predlagajo postavitev kakšne nove Bicikljeve kolesarnice.

Ob uvedbi maja 2011 je imel Bicikelj kot del sistema javnega prevoza od tisoč do dva tisoč registriranih uporabnikov, njihovo število je v osmih letih zraslo na 163.000 registriranih in 37.440 aktivnih uporabnikov. Statistika govori o skupaj šestih milijonih izposoj in o tem, da jih je bilo lani prvič več kot milijon, natančneje, 1.094.144, kar je za 230 tisoč več kot leta 2017 in je delno posledica lepega vremena, delno pa širitve mreže. Dnevni rekord je bil s 6277 izposojami dosežen lanskega 10. oktobra, v začetku akademskega leta.

Sistem Bicikelj je nastal v javno-zasebnem partnerstvu med MOL in družbo Europlakat, katere namestnik direktorja Boštjan Berčan bdi nad njim od vsega začetka. Europlakat je v več kot polovični lasti največjega svetovnega zunanjega oglaševalca, to je francoski JCDecaux, ki je s svojim sistemom izposoje Cyclocity, za katerega je prejel tudi številne nagrade za okolju prijazno in inovativno rešitev, prisoten v 28 mestih po svetu.

Skoraj brezplačen sistem

Za izposojo je poleg kreditne kartice potrebna registracija na spletu, na voljo je tedenska registracija za turiste in obiskovalce in letna za redne uporabnike. V bistvu gre za brezplačen sistem; za tedensko registracijo je pristojbina en evro, za letno pa tri evre, pa še ti so dobropis. Prva ura izposoje je brezplačna, po petnajstih minutah od vračila si je kolo na eni od trenutno 59 kolesarnic spet mogoče brezplačno sposoditi za naslednjo uro. Boštjan Berčan pravi, da je kar 99,9 odstotkov izposoj krajših od šestdesetih minut. V tujini je brezplačne večinoma samo prve pol ure, bistveno višja pa je tudi letna naročnina. Povprečen čas izposoje je še krajši, okrog četrt ure, kar je dejansko potreben čas za kolesarjenje na razdaljah, pri katerih se uporabniki odločajo za Bicikelj, katerega izposojevalnice so načeloma oddaljene druga od druge okoli 400 metrov, velika večina pa jih je v središču mesta in ob vpadnicah znotraj avtocestnega obroča.

Idealna rešitev je po Berčanovih besedah na Tržaški cesti, do P&R Dolgi most, po Šmartinski pride Bicikelj do nakupovalnega središča BTC, po katerem je ob treh kolesarnicah možna krožna vožnja, Dunajska je pokrita do Ruskega carja, z zadnjimi širitvami je Zaloška pokrita do Fužin in po brvi do Štepanjskega naselja, Barjanska pa do tamkajšnjega P&R. Celovška je nekoliko »škrbasta«, saj med Kinom Šiška in Mercatorjevem hipermarketom ob njej (še) ni postajališča – je pa pri Koseški tržnici in v Litostroju.

Predlogov za nove lokacije je veliko, odločitve načeloma sprejme MOL. V javno-zasebnem partnerstvu je Europlakat v zameno za postavitev sistema bicikelj dobil lokacije za svojo oglaševalsko dejavnost. Podaljšana pogodba je veljavna do leta 2033. Vložek v infrastrukturo znaša 35.000 evrov na postajo, letni strošek vzdrževanja pa znaša 8500 evrov na postajo.

O novih postajališčih

Ob številnih pobudah meščanov za nove Bicikljeve izposojevalnice (na Celovški pri Slovenijaavtu, v Dravljah, pri Tehnološkem parka ali Konexu) ali širitve z dodatnimi stojali (na koseški tržnici v Zgornji Šiški) v MOL pojasnjujejo, da so bila po pogodbi z Europlakatom postavljena vsa postajališča, zdaj pa postajališča postavljajo tudi podjetja, kot so Mercator, BTC, Hofer in Lidl in da se z Europlakatom pogovarjajo o postavitvi novih 15 postajališč za zapolnitev manjkajočih točk. V Črnučah, na primer, upajo, da dobijo vsaj tri, ker se počutijo zapostavljene, saj nimajo ne P&R, ne Biciklja, ne urejene infrastrukture.

Boštjan Berčan med novimi izposojevalnicami vidi opremo Dolenjske ceste, kjer sploh ni kolesarske steze; povezavo med Dolgim mostom, živalskim vrtom in Rožno dolino; zapolnitev Celovške ceste (Šišenska, nastajajoči trgovski center pri Celovških dvorih), povezavo Celovška, Drenikova, Samova, Linhartova, Topniška.

Največ izposoj je v središču mesta. Širitev mreže pred lansko sezono je povečala število uporabnikov za pet odstotkov, izposoja pa se je povečala za več kot četrtino, tudi do 40 odstotkov, kar pove, da so bili uporabniki registrirani, koles pa si niso izposojali, ker zanje še ni bilo primernih lokacij.

Lani 1,1 milijon izposoj

V Ljubljani gre v povprečju za osem izposoj na kolo na dan, kar je največ na svetu med vsemi sistemi izposoje koles, s katerimi upravlja JCDecaux oziroma njegovi partnerji, za druge sisteme izposoj koles pa v Europlakatu nimajo statističnih podatkov. Na Dunaju so lani na 121 postajah izposojali 1500 koles in zabeležili dober milijon izposoj, v Ljubljani si je 590 koles na 59 postajah sposodilo 1,1 milijon uporabnikov.

Na postajališčih je 20 ključavnic in načeloma deset koles. Stanje računalniško kontrolirajo, ekipe, ki na dan prestavijo okrog 600 do 700 koles, to pomeni, da opravijo od pet do deset odstotkov vseh prestavljanj, pa s tremi kombiji, v katerih je prostora za 28 koles, med delavniki med 6. in 21. uro in ob sobotah med 10. in 14. uro, skrbijo za premeščanje. Zjutraj najprej poberejo kolesa v središču in jih prestavljajo na obrobje, okrog desetih sledi preverjanje, kje je preveč in kje premalo koles, med drugo in poltretjo popoldne pa se kolesarski tok preusmeri in s tem premeščanje koles z obrobja proti središču. Upravljavci so po Berčanovih besedah hitro ugotovili, da prihaja poleti še do tretje, popoldanske konice, ko se uporabniki peljejo v mesto in zvečer nazaj.

Servisiranje

Pozimi je v obtoku od ene do dveh petin koles. To je tudi čas za generalni servis prav vseh koles, medtem ko opravijo med premeščanjem dnevne servise s preverjanjem od osmih do desetih kontrolnih točk (zavore, verige in podobno). Če ugotovijo napako, koles v kombijih ne smejo servisirati, temveč jih odpeljejo tudi za mala popravila v delavnico, skladišče na Letališki.

Z Bicikljem se v Europlakatu, brez izločenega klicnega centra, ukvarja od deset do 14 ljudi, razen enega so vsi na terenu. V klicnem centru prejmejo povprečno 150 klicev na dan. Berčan pojasnjuje, da v primeru, ko gre za lažje okvare, uporabnike prosijo, da kolo pripeljejo na najbližje izposojevališče od koder ga odpeljejo na servis.

Kakšen je postopek, če je kolesarnica polna ali prazna? Na mobilnem telefonu je zlahka mogoče ugotoviti, kje je v bližini prostor ali kolo. Na polnem postajališču lahko uporabnik prek Bicikljevega izposojevalnega stebrička opozori na zasedenost in pridobi četrt ure, da kolo vrne na sosednjo izposojevalnico. Cena za odtujeno kolo je 350 evrov, vendar tega denarja še nihče ni plačal, ker v osmih letih ni bilo nobeno kolo ukradeno.

Robustna kolesa

Morda tudi zato, ker so elementi koles nestandardni: vijaki so povsem samosvoji, zajle so v okviru in jih ni moč prerezati. Avtorju tega zapisa se kolesa iz sistema Bicikelj zdijo kot majhne mučilne naprave. A Boštjan Berčan pojasnjuje, da so kolesa brez prestav, a s sistemom, ki olajša starte, res robustna, težja - tehtajo okrog 25 kilogramov - ter narejena za uporabnike od 50 do 150 kilogramov. Gume so polne, brez zračnic, tako da teh ni moč predreti, je pa vožnja zato trša. Prednja zavora je ročna, zadnja nožna (kontra). Znajo mladi slednjo sploh uporabljati? Znajo. Kolesa so opremljena s košaricami in dinami, ki se v mraku prižgejo avtomatsko, nekaj elektrike pa shranijo, tako da so kolesarji vidni tudi med čakanjem na križišču.

Električna kolesa niso v planu, ker gre v Ljubljani, ki je do kolesarjev razmeroma prijazna, saj ni posebnih vzponov, za kratke razdalje in kratke vožnje. Boštjan Berčan izpostavlja, da so električna kolesa primernejša za daljše razdalje, a tudi za turistične oglede mesta. Zdi se, da bi izposoja električnih koles veliko stvari spremenila - nenazadnje bi morale biti kolesarnice opremljene še z električnimi polnilnicami.