Nevarna državna cesta tri leta čaka na prenovo

Tudi po treh letih, odkar je upravljavec glavne ceste Šentjakob–Litija na zahtevo prometnega inšpektorja na cestnem odseku pri Spodnjem Hotiču postavil opozorilno tablo z napisom »poškodovano vozišče«, Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) še ni začela obnove ozke in povsem dotrajane prometnice. Zdaj napovedujejo skorajšnji začetek gradbenih del, ki naj bi bila zaključena avgusta. Toda obnova nevarne zasavske ceste se v tem mesecu ne bo začela, saj ima z javnim razpisom izbrani izvajalec preveč dela na drugih gradbiščih.

Tudi težki tovornjaki vozijo po poškodovanem vozišču. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zaradi slabega stanja glavne zasavske ceste od Spodnjega Hotiča proti Litiji v dolžini slabega kilometra je republiški inšpektor za infrastrukturo že leta 2019 direkciji za infrastrukturo izdal pisno opozorilo o nevarni cesti. Upravljavci ceste so na obeh straneh postavili prometna znaka z opozorilom o poškodovanem vozišču, a kot vse kaže, bo še nekaj časa ostalo samo pri tem. Cesta na tem delu je ozka, močno poškodovana ter nevarna za pešce in kolesarje. Inšpektor je direkciji takrat predlagal, naj izvede sanacijske ukrepe, med katere spada pregled ceste, kjer bi preverili poškodbe vozišča, bankin in odvodnjavanja, potem pa določili obseg potrebnih investicijskih vzdrževalnih del in predvideli ustrezne ukrepe, sanacijo pa uvrstili v načrt izvedbe.

Inšpekcija z omejeno pristojnostjo

»Na naš predlog je direkcija odgovorila julija leta 2019, da bo vzdrževalec izvedel vzdrževanje bankin, da pa se bo celotna rekonstrukcija izvedla, ko bodo dodeljena finančna sredstva. Do takrat pa bodo vzdrževali cesto tako, da bo varna,« so za Delo pojasnili na infrastrukturnem inšpektoratu. Na tem cestnem odseku je dovoljena najvišja hitrost 90 kilometrov na uro. Na naše vprašanje, kateri so razlogi za dopustitev take hitrosti, so z inšpektorata pojasnili, da to ne pomeni, da mora prometni udeleženec voziti s to hitrostjo na državni cesti, ampak mora voznik prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, v skladu s pravili cestnega prometa.

Nosilnost dotrajane in ozke ceste za promet menda ni ogrožena. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Dodajmo: na dotrajanem cestnem odseku je širina obeh voznih pasov le pet metrov, čeprav pravilnik o projektiranju cest določa, da mora biti širina glavne povezovalne ceste (med katere spada tudi omenjeni odsek), po kateri se v povprečju vozi več kot 5000 vozil na dan in pri dovoljeni hitrosti 90 kilometrov na uro, najmanj sedem metrov. Po statističnih podatkih se po dotrajani cesti v povprečju vozi več kot 8000 vseh motornih vozil na dan, od tega skupaj okoli 250 težkih tovornjakov, tovornjakov s priklopniki in vlačilcev.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Zakaj inšpektor, razen z zahtevo za postavitev prometnega znaka, ni ukrepal? Je iz varnostnih razlogov mogoče na tem delu cestnega odseka odrediti polovično zaporo ceste? Barbara Mikuš, direktorica inšpekcije za ceste, je pojasnila, da ima pri odrejanju ukrepov vzdrževalnih del inšpektor omejene pristojnosti, saj odreja le odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na cesti v okviru načrtovanih vzdrževalnih del. Vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del ter raven rednega vzdrževanja pa predpiše infrastrukturni minister. Omejitev hitrosti na državni cesti lahko skladno z zakonom o cestah začasno, vendar največ za leto dni, omejita DRSI ali vzdrževalec ceste podjetje CGP Novo mesto, če promet ni mogoč ali pa bi promet različnih vrst vozil povzročil še hitrejše propadanje ceste.

Zaposleni na drugih gradbiščih

Na inšpekciji menijo, da polovična zapora ceste ni primeren ukrep, saj v tem primeru ni največja nevarnost ogrožena nosilnost ceste za promet, ampak sedanje stanje premajhnih elementov prečnega prereza ceste in dotrajane vozne površine.
Z DRSI so sporočili, da je v sklopu vzdrževalnih del za nevarni cestni odsek že podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, podjetjem KPL, in podizvajalcem, podjetjem PZG, ter da bodo dela predvidoma zaključena v avgustu. Obnova vozišča zajema sanacijo najbolj poškodovanih mest, zamenjavo asfaltnih plasti v obstoječih gabaritih, zamenjavo varnostnih ograj in ureditev prometne signalizacije. Ocenjena vrednost del znaša 315.600 evrov. V podjetju PZG so povedali, da ne vedo, kdaj bodo cesto lahko začeli obnavljati, saj da imajo odprtih kar nekaj gradbišč.