Na taboru bodo prepevali tudi Porabci

Po dveletnem premoru bodo pevke in pevci danes točno ob 13.25 uri v Šentvidu pri Stični spet skupaj prepevali slovenske pesmi. Na Taboru slovenskih pevskih zborov tokrat pričakujejo okoli 80 zborov iz domovine, zamejstva in držav nekdanje Jugoslavije. Vse združuje zborovsko petje pod dirigentsko palico Igorja Švare.

Po dveletnem premoru bodo spet ubrano prepevali slovenske pesmi. FOTO:  Bojan Rajšek/Delo

Ljubitelji ljudske umetnosti iz vseh vetrov se bodo zbrali že 51-tič, tokrat pa bodo prepevali pod geslom Pusti pevcu pesem peti. »Z geslom želimo sporočiti, da kljub zdravstveni krizi, želja po ustvarjanju in prepevanju ni pošla,« je povedal Matej Šteh, predsednik upravnega odbora Tabora. Tokratna prireditev je namenjena dolgoletnemu scenaristu tega vseslovenskega pevskega druženja Stanetu Pečku.

Pred smrtjo je še pripravil izbor pesmi, ki so bile do zdak najbolj prepevane na Taboru, tako, pravi Šteh, za vsak primer, če bi bilo treba na hitro organizirati tabor in pevci ne bi imeli časa za učenje. In to se je letos tudi zgodilo. Združeni pevski zbori bodo zapeli 19 pesmi. Slavnostni govornik pa bo predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Domačini pripravljajo pestro ponudbo spremljevalnega dogajanja na šentviških ulicah s stojnicami in sejemsko ponudbo. Povorka pevk in pevcev se bo po Šentvidu pri Stični sprehodila točno opoldne. Na vseh dosedanjih taborih so zapeli več kot 250 različnih pesmi, med njimi največkrat pesmi »Oj, Triglav moj dom« in malce otožno koroško pesem »Rož, Podjuna, Zila«.

»Zborovsko petje je zelo priljubljeno, saj začnemo Slovenci prepevati že v rosni mladosti. Znan je rek, po katerem trije Slovenci že tvorijo pevski zbor. Spoštovanje lastne kulture, materinega jezika in ponos na svoje korenine je osnova za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije,« je prepričan Šteh, ki hkrati napoveduje, da zborovsko petje v tem delu naše domovine zagotovo nikoli ne bo zamrlo. Preveč je spominov in ta pol stoletna srečanja so se usidrala v srca ljudi, ki se želijo vračati v Šentvid pri Stični in preprosto, želijo samo prepevati. Organizatorji si želijo v prihodnje k sodelovanju pritegniti šolske in mladinske pevske zbore. Letos bodo na taboru že nastopili štirje šolski pevski zbori.

Za udeležbo knapov kriv Korošec

Tabor brez slovenskih pevk in pevcev iz Gornjega Senika si je težko predstavljati, saj že vrsto let popestrijo program v tem delu Dolenjske. Biserka Bajžek, članica mešanega pevskega zbora Avgust Pavel iz tega obmejnega kraja na Madžarskem, pravi, da jim sodelovanje na taboru ogromno pomeni, saj se lahko srečajo z ostalimi slovenskimi pevci in potem skupaj lahko po mili volji prepevajo te naše lepe pesmi. »Veliko novih pesmi se naučimo in tako negujemo naš jezik in našo kulturo,« pravi Bajžekova. In dodaja, da si ljudje v Sloveniji morda niti ne znajo predstavljati, kaj porabskim Slovencem pomeni ubrana pesem v materinem jeziku.

Posebno priznanje za pol stoletno udeležbo na šentviškem taboru bo prejel Rudarski pevski zbor Loški glas iz Kisovca iz Zasavja, ki letos praznuje 95. obletnico obstoja in neprekinjenega delovanja. Po besedah njihovega predsednika Mirana Kokoleja je za prvo udeležbo na taboru kriv operni pevec Ladko Korošec, eden od ustanoviteljev vseslovenskega petja v Šentvidu pri Stični. »Mi smo knapovski in delavski pevski zbor in ohranjamo našo rudarsko tradicijo. Pojemo vse, tudi narodne pesmi, ampak najbolj nam ležijo revolucionarne pesmi,« je povedal Kokole. Najstarejši član Poldi Flere šteje 89 let, a tudi za podmladek dobro skrbijo, saj je najmlajši član Jaka Bokal star le 21 let.