Neomejen dostop | že od 9,99€
Na Celovški cesti so zaradi dokončanja »razvpitega« šentviškega predora pred slabima dvema tednoma spremenili prometni režim. Ena najprometnejših mestnih vpadnic se sicer vsako leto bolj utaplja v avtomobilski pločevini tako iz središča Ljubljane proti Gorenjski kot tudi v obratni smeri. Ker pa bodo gradbena dela trajala več mesecev, bodo morali imeti prav vsi udeleženci v prometu dobre živce. Bo pa po zagotovilih LPP vsaj avtobusni promet potekal nemoteno.
Šentviški predor je vse od odprtja pred dobrimi šestnajstimi leti v javnosti dvigal precej prahu. Ne le zaradi izjemno drage investicije, ampak tudi zaradi številnih napak pri gradnji. Tako je le nekaj tednov po odprtju v galeriji predora odpadel protipožarni omet in poškodoval osebno vozilo z nemško registracijo. Šentviški predor velja za enega najdražjih v Sloveniji, saj je gradnja okoli 1,5 kilometra dolgega predora stala neverjetnih 136 milijonov evrov.
Avtocestni odsek Šentvid–Koseze je bil skupaj s predorom Šentvid zgrajen sredi leta 2008, vendar ni bil v celoti zaključen, saj je manjkala tretja faza, to je izgradnja polnega priključka iz avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto. »Nadaljevanje projekta je bilo ves čas odvisno od pridobitve nepremičnin, težava pa so bila predvsem zemljišča. Leta 2021 smo z dediči pokojnega lastnika sklenili poravnavo in plačali odškodnino, s tem pa so bila pridobljena vsa dokazila o pravici do gradnje,« pojasnjujejo v Darsu. Pravnomočno gradbeno dovoljenje so tako pridobili lani, in to šele v tretjem poskusu, saj so postopke zapletale tožbe dedičev enega izmed lastnikov zemljišč.
V začetku minulega tedna so se tako končno začela dela pri gradnji polnega priključka iz predora Šentvid na Celovško cesto. Ta vključuje obnovo okoli enega kilometra odseka Celovške ceste, preureditev semaforiziranega križišča pred predorom in obnovo križišč Celovške ceste s Kosmačevo (pri križišču Jelen) in Prušnikovo ulico (pri križišču Galant). Dela na Celovški bodo predvidoma trajala do marca prihodnje leto. »Od ponedeljka, 11. novembra, je tako vzpostavljena prva faza gradnje, promet pa trenutno poteka po dveh zoženih pasovih. Na gorenjski avtocesti iz Kranja proti Ljubljani je na priključku Šentvid zaprt tudi zavijalni pas na Celovško proti Medvodam, obvoz pa poteka prek priključka Brod. Ta prometna ureditev bo veljala predvidoma do marca prihodnje leto.
Naslednje faze bodo obsegale dela na Celovški cesti, med drugim ureditev uvoza in izvoza, ki bosta omogočila zavijanje iz predora Šentvid na Celovško cesto proti središču mesta in v obratni smeri proti Vižmarjam v šentviški predor. V Darsu, ki ga zdaj vodi Andrej Ribič (pred tem je bil član uprave družbe in nekdanji dolgoletni šef Elektra Ljubljana), so pojasnili še, da se bo gradnja polnega priključka iz predora Šentvid na Celovško predvidoma zaključila jeseni prihodnje leto.
11,7 mio €
bodo stala dela za dokončanje polnega priključka šentviškega predora
Na vprašanje, kako jim bo v tem času uspelo zagotoviti, da bo promet na eni najprometnejših mestnih vpadnic potekal nemoteno, pa odgovarjajo: »Gradbeni poseg na Celovški cesti bo potekal v dolžini približno enega kilometra. Brez delnih zapor te ceste se dokončanja ne da izvesti, zato vse udeležence v prometu pozivamo k strpnosti. Celovška cesta je namreč prometno zelo obremenjena (na letni ravni jo med Šentvidom in severno obvoznico prevozi v povprečju približno 40.000 vozil na dan), tako da bodo dela zagotovo vplivala na pretočnost prometa. Vendar pa se bosta po njihovem zaključku izboljšali tako pretočnost prometa kot tudi prometna varnost.«
Predor Šentvid, ki velja za enega najdražjih pri nas, so odprli že leta 2008.
Dars je pravnomočno gradbeno dovoljenje za dokončanje predora pridobil lani.
Postopke so podaljševale in zapletale tožbe dedičev enega izmed lastnikov zemljišč.
Zanimalo nas je tudi, od kdaj do kdaj in na katerem odseku bodo še zapore prometa oziroma zožitve pasov. V Darsu pravijo, da gradbena dela trenutno potekajo zunaj Celovške ceste, zaradi prestavitev in novogradnje komunalnih vodov pa bodo bistveno posegala tudi na območje kolesarske poti in na prometni režim na obračališču pri trgovini Merkur v Vižmarjah. Ta dela bodo predvidoma trajala do marca prihodnje leto, kasneje pa se bodo začela dela na trasi Celovške ceste. »Zaradi boljše prepustnosti križišča priključka Šentvid so na odseku po novem predvideni trije vozni pasovi od križišča Galant do križišča Jelen. Poleg dodanega tretjega pasu na priključku Šentvid se bodo dodali prometni pasovi za levo in desno zavijanje v omenjenih križiščih. Dodatni pas za desno zavijanje pa se bo v prihodnosti lahko kombiniral s pasovi za javni potniški promet,« pravijo v Darsu.
Zožitev prometnih pasov na Celovški je v prvih dneh povzročila kar nekaj težav v prometu, predvsem so bili razburjeni potniki, ki so v Vižmarjah čakali na mestni avtobus. Na LPP smo naslovili vprašanje, ali se bo v obdobju gradbenih posegov na Celovški vozni red avtobusov spreminjal. Odgovorili so, da vozni red (na srečo in za zdaj) ostaja nespremenjen. O zamudah avtobusov v prvih dneh obnovitvenih del na Celovški pa pojasnjujejo, da so bile jutranje zamude avtobusov na linijah 1, 8 in 25 predvsem posledica prometne nesreče. Postajališči Vižmarje sta bili takrat začasno zaprti, vendar so ju kasneje ponovno odprli. Trenutno ukinitve postajališč niso predvidene, prav tako ne zaznavajo zamud avtobusov. »Če bodo v prihodnje zaradi del nastajale zamude, pa bomo zagotovili dodatne avtobuse in tako ohranili redne intervale na posameznih avtobusnih linijah,« še pravijo v LPP.
Izbrali najcenejšega gradbinca
Dars je sredi marca objavil javno naročilo za izgradnjo polnega priključka iz avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto in prejel pet ponudb. Na razpis so se prijavili novomeški CGP skupaj z družbo KPL, skupno ponudbo sta oddala tudi celjsko podjetje VOC in družba CVP, litijski Trgograd pa je ponudbo oddal skupaj s hrvaškim GP Krk, ljubljanskim Mapri Proasfaltom in podjetjem Garnol. Samostojni ponudbi sta oddali le družbi Strabag in Gorenjska gradbena družba (GGD), ki je bila v začetku julija na razpisu tudi izbrana. Najdražja je sicer bila ponudba Strabaga, ki bi dela izvedel za 13,3 milijona evrov (z DDV), kranjski GGD pa bo (če ne bo sklenjenih aneksov) od Darsa prejel 11,7 milijona evrov (z DDV).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji