Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ljubljana in okolica

Litijske črne gradnje država ne more reševati

Župan Franci Rokavec na učni uri o pristojnostih države in občine.
Nelegalni dimniki v Gabrovki so bili sprva usmerjeni proti šoli, vrtcu in cerkvi, a so jih kasneje preusmerili. FOTO: Bojan Rajšek
Nelegalni dimniki v Gabrovki so bili sprva usmerjeni proti šoli, vrtcu in cerkvi, a so jih kasneje preusmerili. FOTO: Bojan Rajšek
18. 7. 2019 | 07:00
18. 7. 2019 | 09:07
5:10
Ministrstvo za okolje in prostor (Mop) litijski občini pri reševanju problematike nelegalnih gradenj na območju nekdanjega obrata Presad v Gabrovki ne more pomagati. Pravijo namreč, da se do možnosti izbire strokovnih rešitev, ki bi izhajale iz občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali iz postopka lokacijske preveritve, okoljsko ministrstvo ne opredeljuje.

Litijski župan Franci Rokavec je nedavno zaprosil za sestanek pri Boštjanu Jerebicu, vodji oddelka za občinsko prostorsko načrtovanje na okoljskem ministrstvu glede možnosti lokacijske preveritve za območje poslovne cone Gabrovka, kjer sta podjetji Labeks in G.W.S. brez potrebnih upravnih dovoljenj zgradili objekte za potrebe kogeneracije in peletarne. Sestanek se je minuli teden res zgodil, na njem pa je bil poleg župana Litije navzoč tudi Jure Krajnc, predstavnik podjetja Labeks.

To podjetje je leta 2017 na podlagi sklenjenega sporazuma z ministrstvom za infrastrukturo o sofinanciranju projekta prejelo 4,1 milijona evrov nepovratnega evropskega denarja iz kohezijskega sklada. Konec minulega tedna, le pičla dva dni po sestanku, pa je Krajnc na litijski občini umaknil zahtevo za izdajo lokacijske preveritve. S tem so se investitorji želeli izogniti pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), v katerega mora biti vključena tudi javnost, v tem primeru krajani Gabrovke in zelo aktivna civilna iniciativa, ki državnemu in evropskemu projektu brez pridobljenih gradbenih dovoljenj nasprotuje.


Za urbanista bi radi kar pripravnika


Na sestanku so predstavniki okoljskega ministrstva litijskemu županu Rokavcu pojasnili, da načrtovanje prostorskega razvoja ter izvajanje nalog s področja posegov v prostor in graditve objektov sodi med zadeve javnega pomena. To preprosto pomeni, da jih občine opravljajo samostojno in neodvisno, pri tem pa veljavne zakonodaje ne morejo zaobiti. Sestanek je razkril še eno pomembno podrobnost, in sicer, da litijska občina sploh nima svojega urbanista, čeprav bi ga v skladu s 44. členom zakona o urejanju prostora morala imeti.



Po naših neuradnih informacijah naj bi na občini nameravali zaposliti pripravnika, ki pa bo le s težavo kos zapletenim okoljskim in nakopičenim prostorskim problemom v tej obsavski občini, med katere zagotovo sodi prostorska umestitev nelegalnih evropskih objektov v Gabrovki. Predstavniki okoljskega ministrstva so Francija Rokavca, sicer dolgoletnega litijskega župana in člana državnega sveta, morali podučiti, kakšne so pristojnosti ministrstva in pristojnosti občine ter občinskega urbanista.

»Pojasnjeno je tudi bilo, kakšne so zakonske možnosti za reševanje problematike na območju Presada, ni pa se ministrstvo opredeljevalo glede izbire konkretnih postopkov in aktivnosti za rešitev, saj so ti v pristojnosti občine,« so pojasnili na Mopu.


Civilna iniciativa tudi poleti ne miruje


»Glede na velikost vseh objektov, ki so vidni, in glede na spremembo namembnosti proizvodnje smo krajani presenečeni nad trditvami investitorjev, da ne potrebujejo nikakršnih dovoljenj. Zahtevamo, da se pridobijo vsa potrebna dovoljenja, pred tem pa mora litijski občinski svet v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom sprejeti OPPN za območje nekdanjega Presada, kjer bodo opredeljene dejavnosti, ki jih bo mogoče tu izvajati. Pri tem pa morajo sodelovati tudi krajani Gabrovke,« je v pismu, naslovljenem na okoljsko ministrstvo, med drugim zapisala Erna Šekli, predstavnica gabrovške civilne iniciative.

Do zdaj so proti izvajanju dejavnosti zbrali že skoraj 500 podpisov, saj so prepričani, da bo škodljivo vplivala na življenje tamkajšnjih domačinov. Šeklijeva je povedala, da je njihova naloga zbrati najmanj 680 podpisov, s čimer bodo zadostili zahtevi, zapisani v statutu litijske občine, po kateri lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Intenzivno se posvečajo tudi urejanju spletne strani, začele pa so se tudi priprave za postavitev stojnic v Gabrovki in Litiji ter drugod po litijski občini, kjer bodo zbirali podpise proti nelegalnemu projektu, ki je finančno podprt z evropskim denarjem in z blagoslovom ministrstva za infrastrukturo.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine