Leto do dokončanja gradnje džamije

Ljubljana – »Po optimističnem načrtu bomo gradnjo džamije nadaljevali še letos,« je maja letos za Delo povedal Nevzet Porić, generalni tajnik slovenske islamske skupnosti. Optimistični načrti se uresničujejo, saj so po denarni injekciji v vrednosti slabih 11 milijonov evrov, ki jim jo je namenila država Katar, delavci na nastajajočem objektu Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani spet zagnali gradbene stroje. Porić ocenjuje, da bo center končan in odprt jeseni prihodnje leto.
Nina Krajčinović
Na vnovičen zagon gradnje so čakali dobro leto in pol, saj se jim je ob koncu leta 2016 izsušil bančni račun, na katerem je bila poleg prostovoljnih prispevkov vernikov iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter drugih držav med drugim odobrena bančna garancija katarskega emirja Hamada bin Kalifa Al Tanija, ki je gradnjo verskega in kulturnega centra takrat podprl s 15 milijoni evrov. »Tokratna donacija bo pokrila samo izgradnjo oziroma vse obveznosti do glavnega izvajalca Gorenje projekta, treba pa bo zagotoviti dodatnih 2,4 milijona evrov za opremo. Trudimo se zagotoviti sredstva tudi za ta del,« je pojasnil Porić ter povedal, da so od vernikov iz Slovenije doslej zbrali skoraj štiri milijone evrov, približno toliko pa še od Bošnjakov iz drugih držav.

Burne razprave

Temeljni kamen za ljubljansko džamijo je bil položen leta 2013, takrat so predvidevali, da jo bodo končali v treh letih, vendar se je gradnja zaradi finančnih težav zavlekla. »Pogodba z glavnim izvajalcem je bila podpisana za nekaj več kot 22 milijonov evrov, za dokončanje projekta je potrebnih še nekaj manj kot 11 milijonov evrov in sredstva za opremo, tako da bo vrednost celotne investicije znašala 35 milijonov evrov,« je še povedal Porić. V islamskem centru bodo organizirane verske, kulturne, izobraževalne, športne in druge dejavnosti, tedensko molitev pa bo po Porićevi oceni obiskovalo približno tisoč vernikov.
»Ljubljančani so džamijo zelo lepo sprejeli, v vsaki veri, kulturi in narodu pa bodo vedno posamezniki, ki ne razumejo, kaj je kultura in kako se spoštuje drugačnost,« je še pojasnil generalni tajnik slovenske islamske skupnosti, ki pa je poudaril, da je veliko več tistih, ki so džamijo sprejeli in jo dojemajo kot ponos našega glavnega mesta.
Ne nazadnje so bile prav burne razprave o gradnji džamije, ki so se v mestu začele kar precej let pred položitvijo temeljnega kamna, krive za idejo o Festivalu bosanske hrane, ki vsako leto aprila poteka v organizaciji Ženskega združenja Zemzem. Kot je aprila, ko so organizirali že 12. festival zapovrstjo, za Lublanske novice povedala Ela Porić iz društva Zemzem, so prav takrat v društvu začeli razmišljati o tem, kako bi ljudem približali bosansko kulturo ter jim pokazali, da so predsodki predvsem plod neznanja: »Lastne predstave o drugi kulturi si naredimo po lastni presoji in izkušnjah, pri tem pa si pomagamo tudi s ščepcem svoje, včasih tudi pretirane domišljije. Včasih je treba zgolj priti v stik z drugo kulturo in njenimi ljudmi, da se prepričaš, da so predsodki, ki si si jih ustvaril, pogosto neutemeljeni. V vseh teh letih, odkar organiziramo festival, se je marsikdo prepričal, da smo okej, in prepoznava nas res že precej ljudi, ki vsako leto z veseljem pridejo pokusit, kaj smo pripravile.«