Dol pri Ljubljani – Vrhovno sodišče v Ljubljani je nedavno odločilo, da je najemna pogodba, sklenjena v okviru javno-zasebnega partnerstva med družbo Energoplan in občino Dol pri Ljubljani, spet veljavna. Zato je moralo vodstvo dolske občine takoj ukrepati in občinskemu svetu predlagati spremembe občinskega proračuna. S tem bodo vse načrtovane naložbe za letos in prihodnje leto ustavljene.
Sodni epilog v tako imenovani »zadevi vrtec« je tako dobil nove dimenzije, afera pa se kot jara kača vleče že dobro desetletje in ji ni videti konca. Vrhovno sodišče je namreč nedavno odločilo v prid družbe Energoplan, saj meni, da pogodba, sklenjena med obema pravnima osebama, ne more biti nična, ker je dolska občina sama povzročila dejansko stanje s tem, ko je šla v sporni posel mimo javnega naročila.
Vrhovno sodišče je dalo prav Energoplanu, ki je zmagovalec sporne pogodbe iz leta 2008.
Nekdanji župan Primož Zupančič je bil lani obsojen zaradi podkupnine.
SKB je občini že izstavila račun za 400.000 evrov.
Čeprav sodba še ni pravnomočna, so morali po besedah dolskega župana
Željka Saviča na vrat na nos sprejeti rebalans občinskega proračuna in tudi ukrepe, ki bodo vzdržni ob morebitnem poplačilu nekaj več kot poldrugega milijona evrov neplačanih najemnin. K temu pa je treba prišteti še zamudne obresti, ki naj bi znašale več kot četrt milijona evrov. »Občina vsega tega denarja nima, ker ga je porabila v preteklem mandatu, ko je občino vodil župan Janez Tekavc,« je povedal Savič.
Obsojenec spravil občino na kolena.
Gradbišče za nov vrtec v Dolu pri Ljubljani so slovesno odprli januarja leta 2009. Na fotografiji z leve ravnatelj dolske šole Gregor Pečan, direktor EP Invest Sebastian Trajkovski in takratni dolski župan Primož Zupančič. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Dolska občina je leta 2008 pod takratnim vodstvom župana
Primoža Zupančiča – lani pravnomočno obsojenega v zadevi vrtec zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, in ker je prejel 7812 evrov podkupnine – za gradnjo vrtca prenesla stavbno pravico na ljubljansko podjetje EP Invest (hčerinsko podjetje Energoplana).
Primož Zupančič, nekdanji dolski dolgoletni župan FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Občina je z njimi sklenila najemno pogodbo, ki določa, da bo 19 let družbi plačevala po 28.128 evrov mesečne najemnine, kar v celotnem obdobju odplačevanja znaša skoraj 6,5 milijona evrov. Višje sodišče je lani odločilo, da sta pogodbi z družbo Energoplan o stavbni pravici in najemnini z vsemi aneksi vred nični. Občina tako ni bila več dolžna plačevati najemnine za vrtec, v katerem se predšolska vzgoja izvaja od jeseni leta 2009.
28.128
evrov znaša mesečna najemnina za vrtec
Do januarja leta 2015, ko je prejšnji župan
Janez Tekavc enostransko prekinil plačilo najemnine, je investitorju dolska občina že plačala 1,8 milijona evrov najemnine za objekt, ki je bil po oceni geodetske uprave vreden vsega 871.128 evrov.
Janez Tekavc, dolski župan v prejšnjem mandatu FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Občinsko vodstvo je lani od višjega sodišča sicer pričakovalo, da jim bo prisodilo tudi preplačane najemnine z zamudnimi obrestmi vred, a tega sodišče ni storilo.
SKB že terja dolg
»Zdaj bomo spet začeli plačevati najemnino. Od SKB banke smo že prejeli zahtevek za neplačane najemnine. Prvi zahtevek od štirih znaša dobrih 400.000 evrov, zato smo morali zmanjšati investicijske odhodke, kar se bo najbolj poznalo na komunalni infrastrukturi,« je povedal župan Savič. Težave bodo nastale tudi na področju predšolske vzgoje, saj imajo zunaj osrednjega vrtca na različnih lokacijah 60 otrok, zato so želeli urediti šestoddelčni vrtec v Dolskem. Vendar bo ta naložba morala počakati »dokler financ ne bomo imeli stabilnih, novih naložb ne bo,« je še dejal Savič.
Nikoli dokončana finančna in sodna zgodba o vrtcu v Dolu pri Ljubljani FOTO: Bojan Rajšek/Delo
S precejšnjo prostorsko težavo se spopadajo v osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Tamkajšnji ravnatelj
Gregor Pečan je povedal, da z razsodbo sodišča ni seznanjen, a da ne pomeni nič dobrega za razrešitev njihovih težav. K sreči, pravi, šole ne morejo ukiniti, zato se bo treba v čim krajšem možnem času vendarle lotiti tega problema. Za nemoteno pripravo urnika potrebujejo tri učilnice, ki bi jih lahko uredili ob morebitni preselitvi javne knjižnice v nadomestne prostore, saj so sedanji knjižnični prostori urejeni tako, da bi jih bilo mogoče z minimalnimi gradbenimi posegi preurediti v razrede.
Pogodba v škodo davkoplačevalcev
Revizorji računskega sodišča so leta 2012 ugotovili, da je občinski svet na podlagi nepopolnih podatkov razpravljal le o eni predstavljeni možnosti, torej o ustanovitvi stavbne pravice, in to tudi potrdil. Glede na veliko vrednost investicije bi občina morala poiskati še druge možne načine izvedbe projekta in to predstaviti občinskemu svetu, a tega takratno občinsko vodstvo ni storilo. Ko so svetniki sprejeli sklep o podelitvi stavbne pravice, se občina res ni smela zadolžiti za gradnjo vrtca v višini 2,86 milijona evrov, vendar pa je bila le nekaj mesecev kasneje sprejeta novela zakona o financiranju občin, ki je to omogočala. Računsko sodišče je občinsko vodstvo takrat opozorilo, da bi zaradi bistveno spremenjenih pogojev zadolževanja morali znova preveriti pogoje za zadolžitev ter o tem seznaniti člane sveta, a jih niso. Revizorji so ugotovili, da občina ni učinkovito izvedla projekta ter da postopek izbire izvajalca ni zagotavljal konkurenčnosti ponudnikov, saj je bil poziv objavljen samo na občinski spletni strani. Občina se v pogodbah tudi ni dovolj natančno dogovorila o morebitnih finančnih obveznostih po prenehanju pogodbe o stavbni pravici, kar bi lahko imelo negativne finančne posledice po izteku stavbne pravice. V pogodbi je bilo namreč tudi določilo, da bo morala občina po 19 letih objekt odkupiti za polovico tržne vrednosti. Da je občina danes v tako slabem položaju, je odgovoren nekdanji župan Janez Zupančič, lani pravnomočno obsojen zaradi korupcije.
Komentarji