Kaj so povedali ob obletnici Metelkove

Miha Blažič - N'toko, Ambasada Rog: 

Večina Ljubljančanov se danes strinja, da bi bil brez Metelkove center mesta bistveno siromašnejši – nič kaj več kot muzejski butik za turiste. A tisti, ki se spominjajo njenih začetkov, se zagotovo spominjajo tudi negativne propagande. Več kot desetletje je veljala za neugledno narkomansko luknjo, ki bi jo bilo treba izprazniti in nameniti »resnejšim« (beri: premožnejšim) upraviteljem.



Mestne oblasti so šele z navalom navdušencev iz tujine in bajnimi popisi v svetovnih turističnih vodnikih začele dojemati, da je pod njihovimi nosovi zrasel neprecenljiv prostor srečevanja. In tudi ko je bila Metelkova že vtisnjena v javno podobo Ljubljane, so bili potrebni upori in protesti, preden se je upraviteljem uspelo utrditi kot legitimnim sogovornikom. Žal pa smo se ljudje iz zgodovine naučili zelo malo in podoben proces danes spremljamo v Rogu in drugih avtonomnih prostorih, ki se po dolgih letih intenzivnega dela vsi soočajo z negativno propagando in bagri. Žalostno je, da oblasti niso zmožne prepoznati vrednosti takšnih prostorov in z njimi začeti resnejšega dialoga. 

Nina Hudej, Klub Monokel: 

Metelkova ostaja središče ljubljanskega kulturnega dogajanja, generator umetniških, socialnih in političnih vsebin, zatočišče za različne subkulture in obrobne družbene skupine. Danes jo dušijo predvsem problem preprodaje drog, s tem povezano nasilje in hkrati namerna neaktivnost policije ter selektivna obravnava tovrstnih kaznivih dejanj znotraj obzidja in posledično nujnost zastavljanja lastnih teles proti kriminalu.



Za Metelkovo je hkrati velik izziv in največje bogastvo njena izjemna heterogenost, znotraj katere pa so se vendarle skozi vsa leta ohranila skupna načela delovanja, ki temeljijo na vrednotah antifašizma, antirasizma in socialne pravičnosti. Prostor, kot je Metelkova, je dragocen in neponovljiv, je pa zanj bistveno, da vključuje in izobražuje nove mlade uporabnike, predvsem tiste, ki jih bolj kot romantizacija stanja izpred 25 let zanima prihodnost tako pomembnega projekta. 

Rajko Muršič, Filozofska fakulteta:

V dneh, ko so v Sloveniji zaropotali črnoglavci in pohlepneži, obeležujemo četrt stoletja največje zmage slovenskega mirovnega gibanja. Slovenska civilna družba je v zadnjih letih socializma strnila vrste okoli zamisli odprave vojske. Takratna Sova je slišala na ime »Slovenija odpravi vojaški aparat«. Današnja Slovenija ima namesto vojašnice na Metelkovi območje miru. Kompleks mavričnega življenja združuje generacije tistih, ki mislijo in delujejo drugače od večine. V prvih letih svojega obstoja je bila Metelkova atraktor ustvarjalnih posameznikov in posameznic, skupin in skupnosti, v zadnjih letih pa se otepa pritiska turistične atrakcije.



Metelkovci so uspešno rešili nekdanji vojaški kompleks pred uničujočimi stroji privatizacije in buldožerji oblasti. A ne brez izgub. Najprej je šla Mala šola, nato Celica, ki je tako ali tako štrlela iz kompleksa. Ob požigu Jalle Jalle je bilo morda konec obdobja samoumevnega miru, na katerem temelji Metelkova. Kaj prinaša naslednjih četrt stoletja? Nove menjave generacij. Če bo njihovo temeljno vodilo nenasilje in če bo svobodno ozemlje zmoglo še naprej delovati po načelih solidarnosti, soglasja in uporništva, bo Metelkova mesto ostal nepogrešljiv otoček normalnosti sredi poblaznelega sveta.

Jernej Škof, klub Tiffany: 

Metelkova je zame in za mnoge druge prostor svobodnega razvijanja in izražanja umetniških in družbenih praks, ki se ne najdejo v okvirih osrednjih in uveljavljenih družbenih prostorov. Prav tako jo odlikuje pomembna socialna komponenta. Prostori LGBT tu namreč delujejo od leta 1993. Kontinuiteta različnih generacij aktivistov in ustvarjalcev LGBT, ki gradijo na delu prejšnjih, je ustvarila eno pomembnejših središč LGBT in kvir kulture in skupnosti v Ljubljani.



V teh prostorih nastajajo kabareji, performansi, pisana in govorjena beseda ter druge umetnosti, obarvane z izpovedjo osebne izkušnje LGBT v sodobni družbi. Hkrati pa je AKC Metelkova mesto prostor sobivanja in povezovanja različnih subkultur. Med nami nenehno poteka izmenjava idej in praks, skupaj se odzivamo na dogodke v mestu in širše. Metelkova mesto je tako uspešen model prepletanja in sobivanja različnih kultur v sodobni družbi.  

Jadranka Plut, AKC Metelkova mesto: 

Kar se je začelo kot zaščita nekdanje vojašnice pred uničevalno samovoljo mestnih oblasti, se je sčasoma razvilo v edinstven prostorski in socialni eksperiment, katerega pomen je že davno prerasel mestne ali državne okvire. Metelkova mesto je danes dodobra uveljavljena in nepogrešljiva, je heterogen, pogosto protisloven mozaik prostorov, ljudi in projektov.



Enoznačnih odgovorov na Metelkovi danes ni in jih tudi v preteklosti ni bilo. Je živa skupnost, katere konstitutivni del so tudi številne kontradikcije, iz katerih izhajajo tako težave kot prednosti. AKC se z njimi ves čas spopada, toda velikokrat se ji, včasih neupravičeno, kdaj pa tudi upravičeno, očita, da se prepočasi odziva na notranje in zunanje potrebe. Toda treba se je zavedati, da je razvila lastne načine participacije – horizontalni način odločanja. Ta proces ni hipen in potrebuje čas ter ne sprejema oblastnih praks upravljanja prostora.