Investitor dopolnil vlogo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja

Družba Bežigrajski športni park (BŠP), ki je decembra pri ministrstvu za okolje in prostor podala zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park, a je bila ta nepopolna, je v torek dopolnila svojo vlogo. V integralnem postopku sta združena postopka presoje vplivov na okolje in izdaje gradbenega dovoljenja.

Družba BŠP, ki jo je Joc Pečečnik ustanovil skupaj z ljubljansko občino (MOL) in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja podala 20. decembra. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je upravni organ investitorja pozval k dopolnitvi vloge, investitor pa je dopolnitev vloge posredoval v torek. »Več pa o tem v tem trenutku ne moremo reči, saj jo mora ministrstvo pregledati,« so dodali.



Prav tako ne morejo napovedati dolžine postopka do izdaje odločbe. Kot so zapisali, rok za izdajo gradbenega dovoljenja določa zakon, in sicer pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj in javne razprave.

Ministrstvo postopek vodi v skladu z določbami prenovljenega gradbenega zakona, ki je začel veljati lani. Gre za integralni postopek, v katerem sta združena postopek presoje vplivov na okolje ter postopek izdaje gradbenega dovoljenja.

V prejšnji ureditvi je moral Arso na zahtevo investitorja najprej izvesti samostojen postopek presoje vplivov na okolje po določbah zakona o varstvu okolja, ki se je končal z izdajo okoljevarstvenega soglasja. Soglasje je bilo samostojen akt, proti kateremu je bilo mogoče vložiti pravno sredstvo, njegova pravnomočnost pa je bila pogoj za vložitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katero je bila pristojna bodisi upravna enota bodisi okoljsko ministrstvo, če je šlo za tako imenovane objekte državnega pomena.



Zgodba projekta BŠP oziroma prenove stadiona arhitekta Jožeta Plečnika se sicer vleče že od leta 2007, ko je Pečečnikova družba GSA v partnerstvu z Molom in OKS ustanovila gospodarsko družbo BŠP, ki je pripravila skupni projekt prenove Plečnikovega stadiona.

Januarja 2008 je družba stadion zaprla, leta 2009 pa je bil za projekt prenove stadiona na natečaju izbran berlinski biro GMP. Kulturnovarstveno soglasje je pravnomočno od marca 2011.

Zgodba s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja sega v leto 2010, ko je družba BŠP na Arso vložila vlogo za izdajo omenjenega soglasja. Arso je konec maja 2012 okoljevarstveno soglasje izdal, a so se nanj pritožili stranski udeleženci, zato je ministrstvo za kmetijstvo še istega leta okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo Arsu v ponovni postopek in odločanje.



Nazadnje je Arso okoljevarstveno soglasje v ponovnem postopku izdal aprila 2017, vendar ga je ministrstvo za okolje in prostor zaradi pritožb novembra istega leta odpravilo in zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.

Dodatno vse skupaj zapleta postopek zaradi zemljišča ob Fondovih blokih, ki ga je občina vložila v projekt gradnje stadiona, ki na sodišču teče od leta 2009. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine ali pa gre za pripadajoče zemljišče, kar trdijo stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo pozidavi zelenice ob blokih.

Pri svojem vztraja tudi Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, ki za stadion predvideva alternativne rešitve. Kot je razvidno iz sporočila za javnost, ki so ga razposlali ob mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij 18. aprila, prihodnost v izvorni obliki ohranjenega stadiona vidijo v kulturnem turizmu, pri čemer se sklicujejo na operativni načrt trženja kulturnega turizma Slovenske turistične zbornice, ki Plečnikova dela v Ljubljani vidi kot eno izmed ključnih prednosti slovenske kulturno-turistične ponudbe.