Hrupa vlakov nočejo več prenašati

Ljubljana – Prekomerni hrup je drugi najpomembnejši vzrok za prezgodnje smrti ljudi, ki so mu neprekinjeno izpostavljeni dlje časa. Zato mora država na območju ljubljanskega železniškega vozlišča od Viča do Zaloga čim prej posodobiti zastarelo in dotrajano železniško infrastrukturo, stanovalcem ob progah pa takoj zagotoviti protihrupno zaščito.

To je glavno sporočilo četrtkove okrogle mize z naslovom Ljubljana, železniški promet, hrup in vibracije, ki so jo pripravile tri skupine krajanov z Viča, iz Rožne doline, iz Situle z okolico in Novega Polja. Čeprav gre za več desetletij trajajoče težave več tisoč Ljubljančanov, živečih v neposredni bližini železnice oziroma ranžirnih postaj za potniški promet ob Vilharjevi in tovorni promet v Zalogu, pa se je niso udeležili glavni odločevalci v državi. Manjkala sta tako okoljska ministrica kot minister za infrastrukturo, da o generalnem direktorju SŽ, evropski komisarki za promet ter najvišjih predstavnikih agencije in inšpekcije za železniški promet sploh ne govorimo.

Glavni problemi

Predstavniki treh civilnih iniciativ so mestni in državni oblasti dali vedeti, da bo morala ob naraščajočem železniškem prometu (zlasti tovornem) in načrtovanem posodabljanju železniške infrastrukture posebno skrb posvetiti tudi prekomernemu hrupu in vibracijam, ki ga povzročajo zastarele lokomotive, dotrajana podvozja vagonov, glasno cviljenje koles ob zaviranju, nabijanje vagonov ob njihovem ranžiranju oziroma preklapljanju, prehitra vožnja v bližini mestnih naselij ob progi, prodorni piski in govor po zvočnikih. Ker se zavedajo, da je nakup novih lokomotiv, vagonov, zamenjava neustreznih naprav in drugih ukrepov za tišjo železniško dejavnost neizvedljiva v kratkem času, pa zahtevajo, da SŽ kot proizvajalka prekomernega hrupa s pomočjo države nemudoma začne izvajati vsaj primerne ukrepe protihrupne zaščite v obliki protihrupnih ograj ali oken.

Hrup in dim pod okni

Predstavniki Situle, ki stoji le nekaj metrov od glavnega premikališča za potniške vagone ob glavni železniški postaji, so izmerili, da zunanji nočni hrup v okolici presega dovoljeno mejno vrednost za območje, v katerem je predpisana tretja stopnja varstva pred hrupom, kar za 13,5 decibela. Zato so od SŽ že od začetka preteklega leta zahtevali, da stare in prehrupne premikalne lokomotive zamenja z novejšimi oziroma da ranžino postajo za potniški promet prestavi v Moste. Ne razumejo pa, kako da strojevodjem ne naložijo, da pod njihovimi okni ne bi puščali stoječih lokomotiv v pogonu, tudi ko jih tam po več ur ni. Tako po nepotrebnem brnijo motorji, hkrati se proti njim valijo sajasti izpuhi iz dizelskih motorjev.

Stanovalce Rožne doline, Viča, Bleiweisove in Veselove poleg hrupa motijo še vibracije hitrovozečih vlakov, zaradi katerih se njihove hiše nenehno tresejo, na starejših pa so vidne močne razpoke. Menijo, da je rešitev zmanjšanje hitrosti, saj so ob nekajkratnih delih na progi ob upočasnjeni hitrosti vlakov takoj občutili olajšanje. A so jim z ministrstva za infrastrukturo in SŽ že sporočili, da zmanjševanje hitrosti okoli Rožne doline ne pride v poštev, saj bi s tem poslabšali kakovost transportnih storitev in zmanjšali konkurenčne prednosti v logistični verigi.

Cviljenje se sliši do Fužin

Krajani iz okolice Novega Polja pa od SŽ zahtevajo, da poleg obljubljenih protihrupnih ograj in menjave starih oken s protihrupnimi zagotovi takojšnjo posodobitev vseh naprav, lokomotiv in vagonov na ranžirni postaji Zalog, saj je ena od zaviralnih naprav stara že 50 let, naprava za njeno mazanje pa da je neučinkovita, tako da se cviljenje ponoči sliši celo do Fužin. Podobno stare so lokomotive premikalke. Še posebej jih moti nabijanje praznih vagonov, ki jih je tudi dvajset za eno kompozicijo in si sledijo v kratkih presledkih na dve ali tri minute. Zaradi njih se ljudje zbujajo in ponoči slabo spijo. Neka krajanka je celo menila, da bi morala agencija za železniški promet, ki železničarjem podeljuje licence, zaradi nedoseganja standardov za vlake in železniško infrastrukturo licenco odvzeti in jo dodeliti drugemu upravljavcu, denimo iz tujine.

Evropska pomoč

Zoran Stančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji, je dejal, da v Evropi zaradi pretiranega železniškega hrupa trpi kar 18 milijonov ljudi in da se EU vse bolj zaveda tega problema. Ker bo v prihodnosti vse več prometa s cest preusmerjenega na železnico, bo hrup ob tirih le še naraščal. Zato EU že objavlja razpise, s katerimi zagotavlja petino nepovratnih sredstev za sofinanciraje naložb v posodobitev železniškega omrežja. Povedal je še, da bi hrup najbolj omilili z ukrepi na kolesih vlakov (tako ga je mogoče zmanjšati celo za 10 decibelov) in da morajo države pripraviti operativne programe protihrupnih ukrepov predvsem na infrastrukturi. Protihrupne ograje namreč niso najboljša rešitev.

Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana je dodala, da je sodeč po študijah prevelik hrup, sploh če traja dlje časa, za zdravje zelo škodljiv. Še posebej ponoči namreč povzroča hud stres in motnjam v spancu sledi utrujenost, temu naglušnost, bolezni dihal, prebavil, motnje v imunskem sistemu, pri ženskah pa se občutno poveča tudi tveganje za raka dojk. Opozorila je, da pretiranega hrupa »ne bi smeli jemati z levo roko«.

Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice pri direkciji za infrastrukturo (DRSI), ki za državo vodi modernizacijo železnic, je dejal, da so na 1200 kilometrov dolgem železniškem omrežju že izvedli več posodobitev, ki vplivajo na zmanjšanje hrupa. Tako so skoraj povsod zvarili tire, od leta 2005, ko so se resno začeli ukvarjati s hrupom, so s protihrupno zaščito že zaščitili 800 objektov, namestili vrsto protihrupnih mazalnih naprav, zamenjali več lokomotiv in sto tovornih vagonov. Prejšnji mesec so podpisali pogodbo za dobavo 26 novih potniških garnitur, na območju Situle bodo v kratkem iz prometa izločili 70 starih vagonov (ostalo jih bo še 30), do leta 2025 bodo zamenjali deset dizelskih lokomotiv in do leta 2030 še 38 električnih. Do leta 2020 bodo kupili 160 novih tovornih vagonov.

Krajane Novega Polja bodo pred hrupom zaščitili s 4,3 kilometra dolgo protihrupno ograjo (razpis za izvajalca del bo oktobra, saj še nimajo vseh zemljišč), na 51 najbolj kritičnih objektih pa vgradili protihrupna okna.