Gradbinci na robu Habjanovega bajerja

Na vogalu Večne poti in rožnodolske ulice XV. so v četrtek začeli rušiti Habjanovo vilo. Na tem mestu bo investitor VPL81, del družbe Vzajemci skupina v lasti štirih zasebnikov, zgradil dva večstanovanjska objekta, poimenovana Vila Destino s skupaj 17 stanovanji. Kljub nasprotovanju meščanov se tako pozidava Rožne doline z vila bloki nadaljuje.

Rušenje Habjanove vile se je začelo prav na dan, ko so Rožnodolci z že pred tem sklicanega zbora meščank in meščanov poslali protestno pismo proti betonski pozidavi tega dela Ljubljane. Civilna iniciativa Rožna dolina in Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD) se proti temu borita že več kot tri leta. S pomočjo odvetnikov so dosegli razveljavitev gradbenega dovoljenja za projekt družbe Mijaks v centru Rožne doline in gradbenega dovoljenja za projekt podjetja GH Holding na Habjanovem bajerju.



V vabilu za zbor, ki se ga je udeležilo okrog petdeset ljudi, so v civilni iniciativi zapisali, da bi brez njihovih aktivnosti tam že stali bloki s podzemnimi garažami na globini pet do šest metrov, kjer pa so že podzemne vode, tako da bi s pozidavo ogrožali ne le podobo Rožne doline, ampak tudi nepredstavljivo povečali poplavno tveganje. Tako pa jim pomagajo odvetniki tam, »kjer bi nam morala občina: zaščititi naš življenjski prostor pred nedopustnimi gradnjami blokov, ki lahko za vedno uničijo našo sosesko in tudi širše okolje.«

Podzemna voda

Živa Vidmar iz ODRD pojasnjuje, da je v centru Rožne doline že 1,7 metra pod površjem 30-centimetrski sloj viseče vode, na globini med 5,5 in 7,1 metra je lokalni vodonosnik, še globlje, 18 metrov pod površino, pa je ista voda kot v Klečah. Dokaz o bližini vode je viden ob večjem deževju, saj je voda iz kanalizacije, kjer fekalna in meteorna voda nista ločeni, leta 2018 kar trikrat zalila kleti, pa tudi vrtec na Skapinovi ulici. V Rožni dolini mestnim oblastem očitajo, da ne uredijo kanalizacije in ne zaščitijo kulturne dediščine. In to kljub več kot 1400 podpisom Rožnodolcev proti gradnjam (vila) blokov v soseski.



V Vili Destino so predvidena štiri dvosobna stanovanja, pet trisobnih, dve triinpolsobni in šest štirisobnih stanovanj z razkošnimi dimenzijami. Dvosobna stanovanja bodo velika od 76 kvadratnih metrov do 184 kvadratnih metrov. Poleg kleti s predvidoma 32 parkirnimi mesti in terasne etaže bosta v vili še pritličje in dve nadstropji. Ob ulici XV. je poleg Vile Destino že zgrajen podobno visok objekt, za obema pa je Habjanov bajer, kjer hčerinska družba GH Holdinga Blaža Miklavčiča predvideva gradnjo sedmih 14-metrskih blokov.

Mali bloki namesto pravil vil

Poleg omenjenih gradenj Rožnodolce skrbi tudi gradnja na območju nekdanjega Ars inženiringa za vrtnarstvom Herzmansky ob končni postaji nekdanje pionirske železnice, kjer je zdaj speljana kolesarska steza med Kosezami in Rožno dolino. Tam je načrtovana gradnja treh stolpičev s 130 stanovanji ustavljena – zaradi poplavnosti in do izgradnje zadrževalnika na Glinščici na Brdnikovi ulici (ki je že zgrajen).



Miha Jarc, direktor in lastnik družbe Mijaks, poudarja, da je bil občinski podrobni prostorski načrt za območje v centru Rožne doline, kjer bodo zgradili trgovino in dva podkletena 17-metrska bloka, sprejet že pred sedmimi leti. Za vsakega od okoli 2800 kvadratnih metrov velikih zemljišč je Mijaks odštel 650 evrov. Pri prvotnem gradbenem dovoljenju je bilo treba popraviti le malenkosti, izdajo novega pričakuje Jarc v kratkem. Vendar opozarja na škodo, ki nastaja zaradi dveletnega zastoja gradnje. Ne gre namreč za zapuščeno in prazno parcelo. Projekt predvideva nadomestitev sedanje okoli 300 kvadratnih metrov velike Mercatorjeve samopostrežne trgovine z večjo, tisoč površinskih metrov veliko, v kateri bo tudi promet večji. Mijaks je sicer znan kot graditelj varovanih stanovanj, ne samo v Sloveniji, vendar OPPN v Rožni dolini predvideva gradnjo običajnih stanovanj. Mijaksova bloka bosta enako visoka kot blok, ki že stoji ob sedanji trgovini.