Dotrajane objekte v Ponikvah so porušili in zgradili nove

Ljubljana – Skoraj desetletje je trajal investicijski ciklus v Posebnem socialnovarstvenem zavodu Prizma v Ponikvah v dobrepoljski občini, ki so ga z nedavnim odprtjem prizidka zaključili. Sodobno opremljena stavba bo izboljšala bivanje za 85 stanovalcev in prispevala k zmanjšanju čakalnih vrst v tem delu države.

Zavod Prizma ima več kot 80-letno tradicijo. Zob časa je zgradbe načel toliko, da njihova obnova, ki bi zagotavljala varnost in kakovost bivanja stanovalcev, ni bila več mogoča. Po besedah Špele Selan, direktorice zavoda, so se predlanskim lotili druge faze investicijskega projekta pod imenom Rušitev obstoječih objektov ter gradnja nadomestnih objektov zavoda Prizma Ponikve 1 in 3, s katero so zaključili celotno prenovo zavoda. Za prizidek je resorno ministrstvo odštelo štiri milijone evrov.

Prošnje pošiljajo na zalogo

Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v Sloveniji deluje 59 javnih zavodov in 43 koncesionarjev, ki izvajajo institucionalno varstvo. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 postelj, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo 5320 postelj, v posebnih zavodih za odrasle, kamor spada tudi zavod Prizma, pa 2253 postelj. Na področju institucionalnega varstva je skupaj zasedenih 21.039 postelj, od tega za starejše 18.786 postelj.



Po navedbah domov za starejše je med aktualnimi prošnjami približno 2000 prošenj posameznikov, ki potrebujejo takojšni sprejem, imajo pa še okoli 9000 prošenj »na zalogo«. Na vprašanje o razlogih za čakalne vrste je Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo odgovorila, da so pri podatkih o čakajočih evidentirani pošiljatelji prošenj, ki so lahko aktualne ali pa poslane na zalogo.



Aktualna je tista prošnja, ki jo prosilec odda za enoposteljno sobo v točno določnem domu. Če se mu medtem ponudi mesto v dvoposteljni sobi v drugem domu za starejše in to možnost zavrne, njegova prošnja še vedno ostane zabeležena kot aktualna za želeno namestitev. Se pa pritisk na domove povečuje tudi zaradi staranja prebivalstva, v zadnjem obdobju predvsem zaradi porasta demence.

Kmalu več prostora v domovih

In kako rešiti težavo? Po besedah Klinar Blaznikove se bo v prihodnjih letih število mest v domovih za starejše povečalo. Skupaj s potrjenimi širitvami in prenovami ter podeljenimi koncesijami je za leti 2020 in 2021 načrtovanih 654 mest, hkrati pa bodo letos potrdili še širitev zmogljivosti za 700 mest na podlagi odobritve ministrstva za zdravje. »Dodatna mesta bomo pridobili tudi iz tako imenovanih mrtvih koncesij, ki so bile v zadnjih desetih letih že podeljene, a nikoli uresničene,« je povedala Klinar Blaznikova. Hkrati je napovedala, da namerava ministrstvo v prihodnjih dveh letih število mest v domovih za starejše povečati za približno 2000.



Ministrstvo ima v državnem proračunu za leto 2020 in 2021 zagotovljenih deset milijonov evrov, kar je bistveno več kot v prejšnjih letih. Za primerjavo: leta 2016 je država za domove za starejše namenila zgolj 345.000 evrov, leta 2017 pa sploh nič.
Dodatne zmogljivosti domskega varstva starejših so potrebne in se zagotavljajo, treba pa je tudi poudariti, dodaja sogovornica, da glede ponudbe storitev za starejše v Sloveniji še vedno prevladujejo prav storitve domskega varstva starejših. V preteklosti se je v Sloveniji podpiral predvsem razvoj institucionalnega varstva starejših, mnogo manj razvoj storitev v skupnosti.

Tudi trenutno se javna razprava osredotoča na institucionalizacijo. Za starejše načrtujejo projekt sofinanciranja infrastrukture za dnevne centre za starejše, v okviru katerega je predvidena zagotovitev 30 enot. Te oblike dnevnega varstva, ki jih bodo izvajali domovi za starejše, bodo omogočile, da starejši ob ustrezni podpori svojcev dlje ostanejo v domači oskrbi.