Bo v stari železniški postaji hotel?

Mestna občina Ljubljana je letošnje polletje končala z 18,6 milijoni evrov proračunskega primanjkljaja in 14,5 milijonov evrov neto zadolževanja. Skupaj je imela občina 179 milijonov evrov prihodkov od v sprejetem proračunu predvidenih 463 milijonov evrov - realizacija je bila 39-odstotna, po že objavljenem predlogu rebalansa mestnega proračuna, ki predvideva 433 milijonov evrov prihodkov, pa je realizacija 41-odstotna. Odhodkov je bilo v polletju za 197 milijonov evrov od 461 milijonov evrov glede na veljavni proračun (43-odstotna realizacija) in 438 milijonov evrov glede na predlog rebalansa (45-odstotna realizacija). Na 35. redni seji ljubljanskega mestnega sveta je vodja mestnega oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan pojasnila, da gre za običajno polletno realizacijo - v vseh zadnjih letih je bila ta med 38,8 in 42,6 odstotki in je odvisna od gradbenih projektov in zahtevkov, ki se uveljavljajo naknadno.

Ob koncu lanskega leta je znašal dolg MOL 105 milijonov evrov, sredi letošnjega leta pa 98 milijonov evrov. Javni holding Ljubljana (JHL) je bil ob koncu lanskega leta zadolžen za 58 milijonov evrov in sredi letošnjega leta za 71 milijonov evrov, Javni stanovanjski sklad (JSS) MOL pa je dolg v tem času s 34,4 milijonov evrov povečal na 35,7 milijonov evrov. Skupni dolg MOL, JHL in JSS MOL se je tako s 197 milijonov evrov povečal na 204 milijone evrov. Župan Zoran Janković je ob razpravi o polletnem proračunu dejal, da gre za številke, ki se spreminjajo in bodo 30. septembra že drugačne, ob koncu leta pa spet drugačne.

Sicer pa je bilo v razpravi slišati zgražanje Ksenije Sever (SDS) nad nekaterimi izvajalci t.i. performansov z golimi nastopajočimi. In odgovorom Dragana Matića (svetniški klub samostojnih svetnikov), da cenzura ni na mestu, ter Zorana Jankovića, da ne on sam ne svetniki ne morejo soditi o kulturi (oziroma umetniškem izražanju).

Pomanjkanje osebnih zdravnikov

V razpravi o določitvi redne delovne uspešnosti vodilnim (direktoricam) v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL) je Mojca Škrinjar (SDS) tako kot v razpravi o polletnem poslovanju MOL opozorila na nedopustno stanje, ko tisoči Ljubljančanov nimajo osebnega zdravnika in ko morajo tudi starejši iskati »ad hoc rešitve«. Seveda pa je pomanjkanje osebnih zdravnikov širši, državni problem, ki bi ga morali rešiti sistemsko. Sistemsko bi po njenih morali rešiti tudi vprašanje sofinanciranja oskrbe v domovih starejših - saj je pohvalno, da MOL za to namenja znatna sredstva - in zato je pozvala k udeležbi na referendum o vprašanju oskrbe starejših.

Zoran Janković je navedel, da je problem pomanjkanja osebnih zdravnikov v Ljubljani večplasten: v ZD Ljubljana gravitirajo tudi ljudje iz sosednjih občin, predvsem mladi zdravniki pa se za delo v ZDL težje odločajo (od 16 štipendistov MOL v 5. in 6. letniku medicine se bosta za družinsko medicino odločila le dva) zaradi nočnih dežurstev (in z njimi povečano odsotnostjo od družin), česar v primestnih ordinacijah ni. Iskanje zdravnikov po državah bivše Jugoslavije pa ni uspelo tudi zaradi prestrogih meril pri znanju slovenščine. Ob tem je Mojca Škrinjar poudarila, da bi problem morali reševati doma, ne v tujini, saj tudi tam potrebujejo zdravnike.

V razpravi o dopolnjenem odloku o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov, po katerem bo možno vožnjo plačati tudi z bančnimi oziroma kreditnimi karticami, ne le z urbano (- in to potem, ko bodo avtobusi opremljeni z novimi čitalci, kar pa ne bo že jutri, op. a.), je bilo seveda slišati pripombe, da se je na to možnost čakalo predolgo. Odlok omogoča tudi brezplačne prevoze z vstopnicami na prireditve, kjer je soorganizator občina ali njeno javno podjetje. Kar je spodbudilo tudi razpravo o brezplačnem parkiranju in županovo pojasnilo, da je to možno le ob prireditvah z tri tisoč in več udeleženci - tako številko so sprejeli v mestu - ne pa tudi ob nedeljah v času maš in na Žalah, kjer je parkirnina itak minimalna.

Ljubljanski potniški center

Omeniti kaže še razpravo o novi lokacijski preveritvi za (javni) del območja Potniškega centra Ljubljana (PCL). Podžupan Janez Koželj je uvodoma, kot poročevalec, dejal, da na sodobno železniško postajo v Ljubljani čakajo že dve desetletji in da je sedaj projekt na srečo ločen na javnega s samima postajama in zasebnega. Dragan Matić se je v razpravi prvi obregnil ob rešitev, da bi v obnovljenem poslopju stare (sedanje) železniške postaje bili gostinski obrati in hotel, češ da je vsega v mestu že dovolj, tako kot raznih pisarn. Bi bil pa PCL idealen prostor za Muzej športa in še kakšno drugo kulturno ustanovo.

Poleg nove tirne sheme, vozne mreže in ureditve peronov načrtujejo naložbeniki, infrastrukturno ministrstvo, državna direkcija za infrastrukturo in Slovenske železnice (SŽ), gradnjo nadhoda nad tiri s postajno dvorano kot izvennivojsko povezavo med centrom mesta in Bežigradom (z "letališkim" tekočim trakom, opomba župana) ter točko dostopa do peronov. Sočasno načrtujejo tudi vse zunanje ureditve ter prenovo in razširitev obstoječega podhoda. Zoran Janković je še opozoril na 36 postajališč na avtobusni postaji, na prestavitev nočnega križanja mestnih avtobusov z Bavarskega dvora na območje PCL in na možnost poglobitve tirov, če bi se država nekoč vendarle tako odločila.