Ravne na Koroškem – Trideset otrok iz
Mežiške doline je imelo v krvi več kot 100 mikrogramov svinca na liter krvi, letošnji rekorder pa je deček iz spodnje Mežiške doline, ki je imel v krvi kar 336 mikrogramov svinca.
Na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem so po letih 2008 in 2013 letos izvedli že tretjo prevalenčno študijo obremenjenosti otrok Mežiške doline s svincem. Rezultati so pokazali, da so letošnje povprečne vrednosti svinca v krvi otrok v Zgornji Mežiški dolini nižje kot leta 2008, a višje kot leta 2013. Kljub ukrepom se je trend padanja vrednosti svinca v krvi otrok ustavil že pred osmimi leti.
Vsebnosti svinca v krvi so preverjali pri otrocih, starih od enega do šest let ter pri devetletnikih iz Zgornje Mežiške doline (občini Mežica in Črna na Koroškem) ter pri triletnikih iz Spodnje Mežiške doline (občini Prevalje in Ravne na Koroškem). Na odvzeme krvi so povabili 706 otrok (370 iz Zgornje Mežiške doline in 336 iz Spodnje Mežiške doline). Vodja raziskave
Matej Ivartnik iz ravenskega NIJZ je povedal, da je na odvzem prišlo 526 otrok, in sicer 85,4 odstotka povabljenih otrok iz Črne in Mežice, s Prevalj in z Raven na Koroškem pa 62,5 odstotka povabljenih otrok.
»Čeprav se zdi, da je stanje precej boljše kot leta 2017, ko je imela visoke vrednosti svinca v krvi petina testiranih otrok, to ne drži v celoti. Letošnja študija je namreč ponovno potrdila, da so najvišje vrednosti ugotovljene pri tri leta starih otrocih,« pravi Ivartnik. Deček z najvišjo vsebnostjo svinca v krvi je že v nevropediatrični obravnavi v slovenjgraški splošni bolnišnici. Starši preostalih otrok, pri katerih so ugotovili presežene mejne vrednosti svinca v krvi, so dobili vabilo na ponovni, tokrat venski odvzem krvi.
»Starši s svincem«
Po občini bivanja so s svincem najbolj obremenjeni otroci iz Črne na Koroškem, kjer negativno izstopa kraj Žerjav. Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) ima tam proizvodnjo industrijskih baterij, v hčerinski družbi MPI-Reciklaža pa iz odpadnih akumulatorjev, ki jih v Žerjav vozijo iz vse Evrope, proizvaja svinec. Ravenski NIJZ že dalj časa spremlja povezanost povečane vrednosti svinca v krvi otrok z zaposlitvijo njihovih staršev. Iz vrnjenih anket so razbrali, da v proizvodnji dela svinca dela vsaj eden od staršev pri osemdesetih otrocih, od katerih ima petnajst otrok visoke vsebnosti svinca v krvi.
Neda Hudopisk, direktorica ravenskega NIJZ, pravi: »Za izboljšanje stanja bo treba izvesti še številne ukrepe: še naprej bomo morali sodelovati s podjetjem (TAB, op. p.), ukrepe razširiti tudi na zasebna zemljišča, prepovedati in uporabljati onesnažene materiale v gradbeništvu, pri obnovi cest pa od gradbenikov v pogodbi zahtevati hitro in učinkovito obnovo cest.«
Denarja je premalo
Župan občine Mežica
Dušan Krebel je prepričan, da bi morala država za sanacijske ukrepe v vrednosti trinajst milijonov evrov, zapisane v odloku iz leta 2007, nameniti več denarja: »Dvesto tisoč evrov, kolikor jih je lani dobila Mežica, ni nič. Kaj naj s tem denarjem?«
Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor meni, da denar ni rešitev: »Če se ne bomo pogovarjali o uporabi gradbenega materiala iz halde in o tovarni akumulatorskih baterij, ne bomo rešili nič.«
Črnjanska županja
Romana Lesjak je prepričana, da je to naloga države. »Država je tista, ki jim izdaja okoljevarstvena dovoljenja in dovoljenja za širitev proizvodnje,« pravi. Odgovorni tako že napovedujejo strožji nadzor nad vsemi gradbišči v Mežiški dolini, inšpekcijski nadzor nad onesnaževalci ter prevetritev izdanih certifikatov za gradbene materiale, pridobljene iz halde.
»Dajte nam dodatnih osem milijonov, pa bomo zgodbo zaključili,« poziva mežiški župan Krebel. »Sosedi Avstrijci v Podkloštru v sosednji Avstriji so enak problem, le na manjšem območju, rešili s 35 milijoni evrov. Tam nihče ne preverja, koliko svinca imajo v krvi otroci.«
Na odvzem krvi so letos povabili 706 otrok, odzvalo se jih je 526. Trideset otrok iz Mežiške doline je imelo v krvi več kot 100 mikrogramov svinca na liter krvi. FOTO Tadej Regent/Delo
Komentarji