Velik naložbeni preboj Preddvora

Občina Preddvor šteje okoli 3800 ljudi, prebivalstvo pa narašča. »Z naravnim prirastkom prebivalstvo nekako ohranjamo, rastemo zaradi priselitev,« pravi Rok Roblek, župan občine Preddvor, in doda: »V veliki večini gre za naše nekdanje občane, ki so odšli, se ustalili drugod, zdaj pa bi se vrnili,« oceni sogovornik.

Parcel in nepremičnin v občini praktično ni naprodaj, zato občina načrtuje novo jedro kraja, kjer bodo družbene in servisne dejavnosti – dobrodošel bi bil kak nov trgovski ponudnik –, pa tudi nova stanovanja in parcele za gradnjo. Novo družbeno jedro bo zraslo ob tovarni Jelovica, kjer sodelujejo po svojih zmožnostih.

Uspešen prvi mandat

Občina Preddvor ima skupaj z županom, ki funkcijo opravlja profesionalno, vsega devet zaposlenih. Rok Roblek (33 let) končuje svoj prvi mandat. »Ko so me pred štirimi leti izvolili za župana, so bili začetki zelo težki. Proračun v približni višini 3,6 milijona evrov nekega posebnega razvoja ni omogočal, v predalih občine projektov, s katerimi bi kandidirali na različnih razpisih, praktično ni bilo pripravljenih. Zavihali smo rokave in začeli delati. Dobesedno. Ker denarja nismo imeli, smo pa želeli nekaj narediti, smo se udarniško lotili urejanja območja gradu Dvor v centru Preddvora. Grad je letos dobil novo fasado in je kraju v ponos, sledi obnova grajskega parka,« opiše Roblek.

Kot župan manjše občine vsakodnevno rešuje manjše težave občanov, če je treba, sede na traktor ali prime za motorno žago. Na občinskih volitvah Roblek nima protikandidata. V občinskem svetu imajo glavno besedo lokalne liste.

Trenutno ima občina številne projekte, proračuna za leti 2022 in 2023 pa sta oba presegla 11 milijonov evrov. Skoraj za vse projekte so pridobili sofinanciranje: v obdobju približno enega leta so dobili za skoraj tri milijone evrov odločb, pričakujejo jih še za dobre tri milijone do začetka naslednjega leta – skupaj več kot šest milijonov evrov evropskih in nacionalnih sredstev.

Šola z dvorano kot največja investicija

Največji projekt, ki ga izvajajo, je gradnja osnovne šole s športnimi dvoranami in jedilnico, celoten projekt je ocenjen na 7,5 milijona evrov in je največji v zgodovini občine, se pohvalijo. Finančno konstrukcijo so zaprli in začeli z deli, projekt bo končan leta 2024. Ne bo pa zaradi te naložbe trpel razvoj kraja, saj pripravljajo obrtno cono, športni park, ureditev manjkajoče komunalne infrastrukture, novi zdravstveni dom in še kaj. V primerjavi z drugimi občinami težav z zdravniki nimajo, imajo pa težave s prostorom.

Preddvor je zgledno urejen kraj. FOTO: Černivec Aleš

Občina Preddvor je po medijskih poročilih iz 2019 na svoj transakcijski račun na osnovni obdavčitve nepričakovano prejela 4,7 milijona evrov, uradnih podatkov, kdo je vplačnik, zaradi davčne tajnosti ni. »Najprej smo plačali 1,7 milijona dolgov, ki smo jih imeli, potem pa smo si vzeli čas za premislek, kaj s tem denarjem narediti,« razloži Roblek. Del ga bodo vložili v osnovno šolo, drugo pa v prej omenjene infrastrukturne projekte.

Poleg ravninskega dela občine skrbijo tudi za dolino Kokre. »Vlagamo v podružnično šolo, lastnike zapuščenih objektov vzpodbujamo, da te obnovijo ali odstranijo. Ljudem, ki tam živijo, bomo ponudili subvencije, da se lotijo turizma. To je eden od načinov, da dolina zaživi na novo.

Hotel ob jezeru črnava je zaprt. FOTO: B. F.

Župan Roblek je prepričan, da se občino da voditi podobno kot podjetje in da je nujno, da premoženje občine prinaša dohodek. Neumno je vlagati milijone, pa imeti s temi naložbami samo stroške. »Naša športna dvorana oziroma več dvoran bo imelo tudi jedilnico za 200 oseb, kar ji dodaja vrednost. Denimo za pripravo športnih ekip in podobno. Za njeno upravljanje bomo poiskali najemnika z javnim razpisom, trženje pa mora najemnik začeti, še preden bodo dela končana,« pravi Roblek. Poleg prihodka od najemnine na letni ravni s tem poskrbijo še za znižanje variabilnih stroškov upravljanja.

Nerešen problem hotela

Ni pa v občini vse idealno. Skrbi jih, ker hotel ob jezeru Črnava ne obratuje, lastniki pa ne kažejo volje za sodelovanje s krajem. »Če se nam zdi, da smo že na dobri poti, se spet zalomi.« Po mnenju župana je problem v tem, da so (podjetje je formalno sicer v slovenski lasti) tujci kupili stavbno zemljišče določene površine, ki pa zaradi svoje zakonitosti, tudi bližine gradu Hrib, ne omogoča realizacije želenega projekta.