V Kranjski Gori so glede na izzive, ki jh prinašajo
zelene zime, z obiskom zadovoljni. V januarju so imeli okoli 89.000 prenočitev. Poleg slovenskih gostov so prevladovali še gostje iz Hrvaške, Srbije, Italije ter Bosne in Hercegovine, je povedala
Mojca Mežek, predstavnica Turizma Kranjska Gora.
Naravnega snega je padlo to zimo le za vzorec, ampak ker so se temperature ponoči spustile pod ničlo, so žičničarjem omogočile pripravo zadostnih količin kompaktnega snega. Žičnice v Kranjski Gori tako obratujejo vse od sredine decembra, trenutno deluje deset naprav in dva otroška trakova.
V Kranjski Gori je bilo več počitnikarjev v prvem delu zimskih počitnic. FOTO: Roman Šipić/Delo
»Obiskanost med zimskimi počitnicami je zadovoljiva. Ko so imeli počitnice otroci iz zahodne regije Slovenije, so bili hoteli okoli 90-odstotno zasedeni, v prvem koncu tedna, ko je na vitranški strmini potekalo tekmovanje za zlato lisico, pa stoodstotno. V tem tednu pa je zasedenost še malo nižja.«
Na kranjskogorskem so med sezono obratovala drsališča v Kranjski Gori, Gozdu Martuljku in Mojstrani. Trenutno drsališče obratuje v popoldanskem času le v Kranjski Gori, vendar tudi ta le še do konca tega tedna. Zaradi previsokih temperatur čez dan so morali v sredo zapreti smučarsko-tekaški center v Ratečah,
tekaška proga za obe tehniki pa je še vedno urejena v Nordijskem centru Planica, in sicer v dolžini 2,3 kilometra.
Bohinj bo razvijal alternativno ponudbo
»Zagotovila, da bodo zime radodarne s snegom, ni več. Opažamo, da je upad zimskega turizma pravzaprav že trend. Če primerjamo obiskanost kraja in zasedenost kapacitet z lansko sezono, je številka zagotovo za kakšen odstotek nižja,« je povedal
Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.
Zime čedalje bolj skoparijo s snegom. Na fotografiji smučarski center Vogel. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Opazili so, da zaradi pomanjkanja snega med zimskimi počitnicami Bohinj z okolico obišče ogromno pohodnikov, ki se podajo proti slapu Savica, planini Blato, Vogarju in drugam. »Turisti torej prihajajo, le da spreminjajo svoje navade in iščejo alternativo smučanju in teku na smučeh,« je še dodal.
Bohinj se torej vse težje promovira kot smučarsko središče in vse bolj postaja kraj za doživljanje zime, zato bodo v Bohinju v prihodnosti dodatno energijo vlagali v razvoj alternativne ponudbe. V tem kontekstu so se z akcijskim načrtom
Zima v Bohinju 2020–2024 zavezali k bolj načrtnemu in pospešenemu razvoju turizma v tem letnem času. V njem so zastavili strategijo razvoja zimske ponudbe in infrastrukture, ki vključuje nadgraditev družinskega turizma, ponudbo butičnih zimskih produktov in nudenje podpore večjim dogodkom (SP v biatlonu na Pokljuki in tekmam za svetovni pokal).
Na Bledu upad gostov tudi zaradi stečaja Adrie
Zasedenost Bleda v zadnjem mesecu je bila dobra in primerljiva z lanskim letom. K dobri zasedenosti so prispevali tudi trije večji športni dogodki: svetovni pokal v biatlonu, svetovno prvenstvo v zimskem plavanju in Zlata lisica.
»Bled je mednarodno prepoznan in močno vpet v mednarodno dogajanje. In z njim deli tudi usodo. Konec leta 2019 in začetek leta 2020 sta prinesla zasuk v smislu padca prihodov gostov. Gre za posledico sprememb v svetovnem okolju, običajno periodično nihanje v gospodarstvu in prenehanje delovanja domače letalske družbe,« nam je pojasnil
Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled.
»Tudi pojav epidemije na Kitajskem je pomembno vplival na spremenjeno razpoloženje turistov in njihovo voljo po potovanjih. Novi koronavirus vpliva predvsem na upad gostov iz Azije. Skupni upad v tem trenutku ocenjujemo na ravni dobrih deset odstotkov.«
Zasedenost Bleda je v zadnjem mesecu primerljiva z lanskim letom. FOTO: Jure Eržen/Delo
O vplivu virusa na obisk gostov, potrebnih in koristnih ukrepih ter načinu delovanja se skupno dogovarjajo z drugimi deležniki v destinaciji in državi, tudi s STO. Včeraj so imeli na temo delovanja in ukrepanja v zvezi s koronavirusom razširjen sestanek, kjer so bili navzoči predstavniki občine, zdravstvenega doma, civilne zaščite, Rdečega križa, blejskih hotelirjev, pletnarjev, sobodajalcev, komunalnega podjetja Infrastruktura ter zavoda za kulturo in turizem.
Bojazen gostov, da se ne bi mogli vrniti
So tudi v Kranjski Gori zaradi širjenja novega koronavirusa oziroma strahu pred njim zaznali upad gostov? »Večji upad gostov smo opazili predvsem v tem tednu, ko se je epidemija virusa pojavila v severni Italiji. Gre seveda za upad italijanskih gostov,« nam je pojasnila
Mojca Matko Cuznar, vodja prodaje kranjskogorske družbe Hit Alpinea.
Mojca Mežek pa je povedala, da je odpovedalo tudi nekaj gostov iz nekaterih drugih evropskih držav (Nemčija, Švica, Skandinavija), predvsem zaradi bojazni, da se zaradi zaostrovanja situacije (morebitnega zaprtja meja) ne bi mogli vrniti domov.
Naravnega snega je v Kranjski Gori in drugod po Sloveniji to zimo padlo le za vzorec. FOTO: Jure Eržen/Delo
Dodala je, da je Kranjska Gora na območju tromeje, zato so še toliko bolj pozorni: »Vseskozi spremljamo informacije NIJZ in jih nemudoma posredujemo naprej. Turističnemu gospodarstvu smo poslali apel, da podobno stori za svoje zaposlene ter goste oziroma obiskovalce.« V prostorih TIC in v javnih toaletnih prostorih v športni dvorani Vitranc so razobesili plakate z napotki (higiena kašlja, pravilni postopek umivanja rok itd.).
Prejeli so nekaj splošnih vprašanj glede ukrepov v zvezi z organizacijo bližajočih se prireditev pokala Vitranc in svetovnega prvenstva v poletih v Planici.
Komentarji