Bled – »Nedopustno je, da dva tako turistična kraja, kot sta Bled in Bohinj, še nista ustrezno povezana s kolesarsko potjo. Tega noben tuji turist ne more razumeti,« je ob robu včerajšnjega začetka gradnje prve faze poudaril blejski župan Janez Fajfar. Po načrtih naj bi bila investicija končana v štirih letih, najpozneje do leta 2023.

V obeh občinah so že dolga leta opozarjali na nujnost vzpostavitve kolesarske povezave in jo uvrščali tudi med prioritetne projekte nadaljnjega razvoja, a je bila od besed do dejanj dolga pot. Že leta 2012 je bil izdelan idejni projekt v okviru regionalne kolesarske povezave Lesce–Bled–Bohinjska Bistrica–Podbrdo–Bača pri Modreju, v času recesije je obtičal v predalu, zamisel pa je ponovno oživela predlani, ko so predstavniki države in obeh občin tudi opravili pogovore z lastniki zemljišč na trasi.
Nekdanji bohinjski župan Franc Kramar je tedaj ocenil, da bi bil, po optimističnih napovedih, projekt lahko pod streho leta 2020.



Pa ne bo, vendarle pa se je zgodil premik, saj so včeraj – z dopoldanskim količenjem trase – začeli dela, ki se jih bodo lotili etapno, v več fazah. Prva faza, ki jo bodo poskušali zapreti do konca leta, morda pa celo do poletnega vrhunca turistične sezone, vključuje območje od Mačkovca oziroma priključka na bodočo južno obremenilno cesto skozi Bohinjsko Belo do Obrn. »Vrednost pogodbenih del znaša nekaj več kot četrt milijona evrov. Letošnji cilj je realizirati vsaj ta del in urediti varno kolesarsko pot skoraj do konca občine Bled,« je zatrdil župan Fajfar.

V sklopu te investicije so predvidene ureditev kolesarskega prehoda v Mačkovcu, zgraditev nekaj manj kot 600 metrov nove samostojne kolesarske poti, za kar je občina Bled že odkupila potrebna zemljišča, in ustrezna prometna ureditev kolesarske povezave po obstoječi lokalni cesti skozi prometno manj obremenjeno Bohinjsko Belo do Obrn.

Občinski pospešek

Druga faza bo, poudarja župan, gradbeno najzahtevnejša, zajema pa območje od križišča z državno cesto na Obrnah skozi Sotesko do mostu pred Nomenjem. Idejni projekt so pripravili v dveh različicah – ob levem bregu Save Bohinjke med železnico in cesto ter ob desnem bregu Save Bohinjke. Že doslej so številni kolesarji uporabljali cesto skozi Sotesko, a je bila pot zelo nevarna, številna opozorila glede te problematike pa so bila preslišana. Tretji odsek bo v celoti potekal na območju občine Bohinj – od mostu pred Nomenjem do Bohinjske Bistrice.



Obe občini sta se odločili gradnjo državne kolesarske povezave pospešiti z lastnim finančnim in kadrovskim vložkom, zato sta projekt kot regijskega prijavili v dogovor za razvoj regij, kar so člani razvojnega sveta gorenjske regije in župani gorenjskih občin lanskega februarja podprli. Kolesarska povezava bo tako zgrajena tudi s sredstvi evropskega kohezijskega sklada, 60-odstotna financerka in najpomembnejša partnerica pri projektu pa bo Direkcija RS za infrastrukturo.

»Poudarjam, da bi lahko občini kohezijska sredstva porabili za kakšen drug projekt, a smo se usklajeno in zavestno odločili, da s tem, ko denar vlagamo v državni projekt, pospešujemo gradnjo te izjemno pomembne in dolgo pričakovane kolesarske povezave,« je priznal blejski župan.