Le dober kilometer od spomenika Jakoba Aljaža v Dovjem, natanko v smeri, ki jo kaže njegova roka, v vasi, ki je pomembno izhodišče za planinske ture v Julijce in seveda tudi na Triglav, že deset let stoji Slovenski planinski muzej. To ni samo eden od najsodobnejših muzejev pri nas, kjer obiskovalci spoznavajo planinsko kulturno dediščino z zabavnimi interaktivnimi pristopi. To ni samo hiša, v kateri Slovenci hranimo kulturno dediščino. Tu se simbolno začne vzpon na goro.
Kajti pot je zgodba in zgodba je pot, so muzealci povzeli besede alpinista
Nejca Zaplotnika. Natanko 7. avgusta 2010 se je slovenskim planincem izpolnila stoletna želja. Muzej je slavnostno odprl tedanji predsednik republike
Danilo Türk, včeraj pa ga je proti najstništvu pospremil aktualni predsednik
Borut Pahor.
Če je Türk pred desetimi leti poudaril, da sta planinarjenje in življenje v naravi za slovenski narod že dolgo pomembni sestavini kulture, je Pahor včeraj popoldne vodstvu muzeja vročil zahvalo predsednika republike, in sicer za zavzeto in predano skrb za ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine planinstva, alpinizma in gorništva na Slovenskem.
In kaj se je zgodilo v teh desetih letih? Pred odprtjem muzeja so imeli 1600 inventariziranih enot, danes jih je trikrat več: 5000 predmetov, poleg razglednic, arhivskega gradiva in več kot 3300 knjižnih enot. Vsako leto imajo več deset tisoč obiskovalcev, med njimi tujcev, prostora za gradivo jim zmanjkuje.
»Muzej je živo stičišče planinske zgodovine, kjer s partnerji, sodelavci in prostovoljci ustvarjamo skupni prostor spomina in navdiha ter tkemo trdno navezo za vrhove prihodnosti,« je ob jubileju povedala direktorica
Irena Lačen Benedičič. V petek so odprli razstavo
10 sidrišč slovenskega alpinizma, vse leto, vsak ponedeljek, pa se na spletni strani muzeja spominjajo zanimivih dogodkov, razstav in vtisov obiskovalcev.
Interaktivno muzejsko planinsko pot sestavljajo številni originalni predmeti iz planinske zgodovine, dokumentarni filmi, bogato fotografsko in filmsko gradivo ... FOTO: Roman Šipić/Delo
Skala, bivak ali tujek?
Prvi zapisi o »alpskem muzeju« so bili objavljeni v
Planinskem vestniku v začetku 20. stoletja, leta 1932 so na
Ljubljanskem sejmu pripravili razstavo planinstva. Po drugi svetovni vojni so v Planinskem društvu Jesenice zbirali gradivo in ni veliko manjkalo, da bi planinski muzej tudi postavili.
Gornik in planinski delavec
Avgust Delavec je v šestdesetih letih začel zbirati gradivo za muzej, ki ga je društvo leta 1984 s pomočjo slovenskih planincev in donatorjev ter ob strokovni podpori Gornjesavskega muzeja Jesenice organiziralo v Triglavsko muzejsko zbirko. Leta 2007 je bil položen temeljni kamen novega Slovenskega planinskega muzeja, ki je ena od redkih stavb pri nas, ki je bila zgrajena prav za muzej.
Skalnjak z bivakom, ki je bil več kot 80 let zatočišče pred nevihtami na nadmorski višini 2118 metrov, stoji pred muzejem. FOTO: Blaž Račič/Delo
Arhitekturno so ga zasnovali v projektni skupini, ki jo je vodil
Boris Leskovec in je že med gradnjo vzbudila precej zanimanja: nekateri so bili navdušeni nad podobo muzeja, ki ponazarja skalo, bivak, planinski stan ali pa samo gorsko zatočišče, nekateri pa ne in so stavbo označili za tujek v idiličnem kraju, tik pred vstopom v dolino Vrata.
V številkah
3200 muzejskih enot ali 5000 predmetov, poleg tega tudi več kot 3300 knjig, pa fotografije, razglednice in drugo gradivo. Vsako leto so v muzeju našteli od 30.000 do 40.000 obiskovalcev, lani pa rekord s 65.000 obiskovalci. V desetih letih si je stalno razstavo Vzpon na goro ogledalo več kot 100.000 ljudi.
Komentarji