Frančiškan z Rastočo knjigo

Novo mesto – Zaradi izjemno pomembne vloge frančiškanov v preteklosti in sedanjosti Novega mesta – med drugim so v Novem mestu vodili prvo gimnazijo v avstro-ogrskem cesarstvu, ki je bila ustanovljena 1746. leta -, je Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta začel z zbiranjem sredstev za postavitev kipa, Frančiškana z Rastočo knjigo.



S kipom Frančiškana z Rastočo knjigo – idejno zasnovo zanj je pripravil akademski kipar mag. Jernej Mali – se želijo Novomeščani pokloniti patrom, ki so prišli v Novo mesto pred 550 leti, ko so se umikali pred Turki. Lani so z vrsto dogodkov obeležili ta pomemben dogodek, saj se je življenje prebivalcev ob Krki z njihovim prihodom bistveno spremenilo, pravi prof. dr. Miha Japelj, član odbora: »Življenje ljudi v Novem mestu se je iz dneva v dan spreminjalo na bolje, tudi zato, ker frančiškani niso bili zaprti v samostanu, ampak med ljudmi.«



Skupaj z drugimi Novomeščani so frančiškani poskrbeli, da je Marija Terezija v Novem mestu ustanovila prvo gimnazijo, ki je ne le prva v avstro-ogrski monarhiji, ampak tudi ena najstarejših izobraževalnih institucij z neprekinjenim delovanjem na Slovenskem. Poleg tega so skozi stoletja delovali v dobro prebivalcev tudi tako, da so imeli v samostanu lekarno, kirurga, urarja, kovača…  



Frančiškanski samostan z več kot 500-letno zgodovino – stavbo so zgradili 1472, kasneje je tudi pogorela – hrani tudi izjemno bogato knjižnično gradivo, ki obsega več kot 20.000 knjižnih enot, med drugim številne dragocene knjige in inkunabule. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na pomen stavbne kulturne dediščine frančiškanskega samostana in bogat arhiv kronike Novega mesta in okolice.

Zato ideja za postavitev kipa, ki pa je tudi del mednarodnega projekta Rastoča knjiga. Nastal je pred dvema desetletjema in poteka pod častnim pokroviteljstvom državnega sveta. Idejni oče Rastoče knjige, dr. Janez Gabrijelčič, ki je za ta projekt lani prejel red za zasluge, je na prehodu v novo tisočletje razmišljal, da si tudi majhna Slovenija mora prizadevati za odličnost: »Ugotovili smo, da je Slovence vedno povezovala knjiga. Knjiga je tista, ki nas je vedno držala pokonci, zato smo ji postavili pomnik.«



V parku tik ob Navju, kjer so pokopani velikani slovenske kulture, so leta 2004 postavili kip Deklice z rastočo knjigo, ki ga je izdelal kipar Jernej Mali. Skulptura je velika posebnost, ker v resnici raste: vsako leto dodajo nov, dva centimetra debel podstavek z novim verzom. To je novo geslo ali sporočilo o pomembnosti sožitja, strpnosti, izobraževanja, osebne in skupne rasti v prihodnost. Simbolno vključuje slovenske knjižne mejnike kot so Brižinski rokopisi, Trubarjev Abecedarij in Katekizem, Dalmatinov prevod Biblije, Prešernove Poezije do književnosti sodobnega časa.



Ob kipu Deklice z rastočo knjigo pa so postavili tudi portale Združenja rastočih knjig sveta, kjer se predstavljajo države s svojimi najpomembnejšimi literarnimi deli: Hrvaška z Miroslavom Krležo, Indija z Mahatmo Gandijem, Finci z epsko pesnitvijo Kalevala, Rusi z Levom Nikolajevičem Tolstojem, Irci s pesnikom Williamom Butlerjem Yeatsom, Čehi z Václavom Havlom… Vsako leto se število držav, ki sodelujejo v projektu, poveča, tako da lahko obiskovalci parka s tehnologijo prek mobilnih naprav seznanjajo z literaturi držav, ki so vključene v projekt.



»Bistvo Rastoče knjige je spodbujanje vrednot odličnosti in znanja,« pravi Janez Gabrijelčič, ki je zadovoljen, koliko rastočih knjig je po Sloveniji in kako so prilagojene posameznim okoljem tudi tako, da so to Babica z rastočo knjigo, Novomeščanka z rastočo knjigo, Družina z rastočo knjigo... Na tak način otroke in odrasle spodbujajo k branju knjig, razmišljanju in oblikovanju vrednot, ki ljudi povezujejo. »Samo v Novem mestu imamo že šest deklic z rastočo knjigo, po vsej Sloveniji pa jih je verjetno že okoli 80,« pravi Janez Gabrijelčič, ki je zadovoljen tudi z inovativnostjo, ki jo ljudje pokažejo pri projektu Rastoče knjige. Dolgoročni cilj je namreč povezovanje in Slovenijo popeljati k uspešni družbi, kjer veljajo visoka etična merila.



Zato ni presenečenje, da bodo pred frančiškansko cerkev postavili Frančiškana z Rastočo knjigo in območje Frančiškanskega trga uredili po zamisli arhitekta Marjana Lapajne. Kip bo iz brona in – po ocenah članov odbora – jim bo idejo s pomočjo donatorjev uspelo uresničiti že letos.