Protireformacija, prostitucija, menstruacija, stranišča

»Ljubljana zgodnjega novega veka ni bila ne majhno ne zatoh­lo provincialno mesto. Prav nasprotno: bogat kulturni in duhovni razvoj je mestu že v 16. stoletju prinesel središčno vlogo na Kranjskem,« poudarja­ Irena Žmuc, avtorica razstave Knjiga. Znanje. Razum. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800), ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do ­avgusta 2020.

Razstava, ki prihaja v letu, ko mineva 200 let od smrti barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika, 330 let od natisa Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in skoraj 500 let od natisa prve slovenske knjige, predstavlja procese in dogodke, ki so spodbujali duhovnokulturni razvoj v Ljubljani od konca 15. do konca 18. stoletja, od humanizma oziroma protestantizma do razsvetljenstva. Ljubljančani, je opozoril organizator razstave, njihovo delovanje in način življenja so v ospredju našega zanimanja, a zgodovino mesta so tkali tudi prišleki iz slovenskih in tujih dežel; migracije so bile v teh treh stoletjih izrazite na vseh področjih – trgov­skem, rokodelskem, znanstvenem, duhovnem, ustvarjalnem …

Nespregledljivo je še nekaj: »Na razstavi govorimo predvsem o znanju in delovanju peščice prebivalstva, družbene elite. V manjšem segmentu predstavljamo tudi družbeni prepad med elito in večinskim prebivalstvom. Plemstvo je najpomembnejši spodbujevalec kulture in umetnosti.«
 

Od prvotiskov do kabineta čudes

Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je v uvodniku spremljevalnega kataloga zapisal: »Vsako obdobje v sebi nosi nujen premislek, na katerih pozicijah napredka želimo ustvarjati bolj obetajočo prihodnost. Tudi danes bi verjetno potrebovali kritično distanco do prostora in časa, v katerem živimo, saj razsvetljenega mišljenja ni nikoli dovolj. Razsvetljenstvo je nuja obstoja.«




Teme, ki na razstavi prikazujejo obdobje od leta 1500 do 1800, so reformacija in protireformacija, prve tiskane knjige, sprememba vloge moškega, moške razvade in pravila lepega vedenja, dejavnosti žensk, zamolčane teme prostitucije, menstruacije, stranišč in umivanja, razkošje baroka v nasprotju z revščino neprivilegiranih, kabinet čudes – zbirka imenitnih predmetov kot prototip za poznejši razvoj muzejev.

Na koncu je na ogled soba krožka razsvetljencev, ki so se zbirali okrog barona Žige Zoisa. Ti so si v času, »ko je bilo javno šolstvo še mlado, ko je imela Ljubljana vsega dve javni knjižnici in nobenega muzeja, galerije ali strokovnega časopisja, zadali za cilj dokazati, da je slovenščina primerna za strokovno in leposlovno izražanje«, je v katalogu, ki ga je uredila Mojca Ferle, zapisal Marko Štuhec.



Adam Bohorič, Marko Gerbec, Marko Pohlin in Valentin Vodnik so na razstavi izpostavljeni kot ključni predstavniki znanja in napredka: verskega, naravoslovnega, humanističnega in umetniškega. Začetke razvoja ženskega principa predstavljajo z m. Eleonoro, ki je kot prva prednica uršulinskega samostana z naprednimi ljubljanskimi meščani ustanovila šolo za meščanska dekleta.

Večino okrog 500 razstavljenih predmetov hrani Mestni muzej Ljubljana, veliko jih je razstavljenih prvič, nekaj jih je bilo prav za to razstavo tudi na novo odkupljenih. Za celovitejši prikaz smo si nekatere predmete izposodili iz Narodne galerije, Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje, Pokrajinskega muzeja Maribor, Narodne in univerzitetne knjižnice, Nadškofijskega arhiva Ljubljana in od zasebnikov, Jane Valenčič, Urške Kersnik in enega neimenovanega.