Neomejen dostop | že od 9,99€
V Cukrarni sta na ogled samostojni razstavi italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta in nemške umetnice Agnes Meyer-Brandis, v zadnjih dneh letošnjega leta pa se v prostorih galerije obeta premiera gledališke uprizoritve z naslovom Gibanje in s podnaslovom Tehnologija in koreografija strahu.
V Galeriji Parter je na ogled samostojna razstava nemške umetnice Agnes Meyer-Brandis z naslovom Dvorana slavnih, ki nas popelje v svet – zelo resničen in hkrati popolnoma fantastičen. Idejo za svoj projekt je umetnica dobila v prvi znanstvenofantastični knjigi angleškega škofa Francisa Godwina The Man in the Moone, v kateri glavna oseba leti na Luno v kočiji, ki jo vlečejo »mesečeve gosi«. Njen dolgotrajni biopoetični performans je začel nastajati leta 2011, ko je vzgojila enajst mesečevih gosi in se, po metodah avstrijskega etologa in ornitologa Konrada Lorenza, vanje vtisnila kot njihova mati. Gosi z imeni Neil, Svetlana, Gonsales, Buzz, Kaguya-Anousheh, Irina, Valentina, Friede, Juri, Rakesh in Konstantin-Hermann so prestale devetmesečni astronavtski trening in se še danes pripravljajo za misijo na Luno.
Poleg učenja letenja v formaciji so bile gosi deležne predavanj o lunarni povratni trajektoriji in problemu vesoljskih smeti ter letalskih treningov v izrednih okoliščinah, zanje pa je Agnes Meyer-Brandis izdelala tudi posebne pripomočke, kot so mobilna luna in velik model črke V. Po devetih mesecih uvajanja so bile gosi pripravljene na naslednjo stopnjo intenzivnega treninga za misijo na Luno – na življenje v okolju, ki simulira površje Lune, in tam tako prvotne mesečeve gosi kot tudi njihovi potomci živijo še danes. Od enajsterice pernatih astronavtk in astronavtov je umetnica ohranila originalne jajčne lupine in peresa, njihove portrete pa je razstavila v fotogaleriji, t. i. Dvorani slavnih, do katere skozi arhitekturi Cukrarne prilagojen prehod vodi dolga preproga, po kateri se sprehodite do čudovitega sveta na presečišču znanosti in fantazije. Meyer-Brandisova je tudi ustanoviteljica fiktivnega inštituta za umetnost in subjektivno znanost Research Raft (Raziskovalni splav), ki na področjih, kot so podnebne raziskave, okoljske študije, meteorologija pa tudi sintetična biologija, »zastavlja vprašanja, a ne daje odgovorov«.
Razstava bo na ogled do 12. februarja 2023.
V velikih razstavnih prostorih je na ogled pregledna razstava z naslovom Četrta generacija italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, enega najvidnejših predstavnikov umetniškega gibanja arte povera ter enega najpomembnejših umetniških ustvarjalcev dvajsetega stoletja. Gibanje se je v šestdesetih letih razvilo v Italiji kot namerna provokacija komercializacije umetnosti ter kritika ameriškega minimalizma, komodifikacije umetnosti in potrošništva. Umetniška dela je ustvarjal iz preprostih, dostopnih, skromnih materialov brez posebne tržne vrednosti.
Michelangelo Pistoletto (1933) je na umetniško pot stopil že kot majhen deček v očetovi restavratorski delavnici v rodni Bielli. V petdesetih letih je začel slikarsko tehniko kombinirati s sodobnimi postopki neformalnega in abstraktnega ekspresionizma, ki jih je preizkusil v nizu avtoportretov, v šestdesetih pa je razvil danes kanonično serijo del Zrcalne slike, v kateri je raziskoval likovne možnosti, ki nastanejo z reflektivnimi površinami. Te gledalca vključijo v umetniško delo in ga spremenijo iz pasivnega zunanjega opazovalca v vselej spreminjajočo se podobo. Ravno ta opus mu je v šestdesetih prinesel mednarodno prepoznavnost v svetu umetnosti.
Pomembne so tudi njegove umetniške akcije in performansi v Torinu, Rimu, Sarajevu, na louvrsko piramido pa je leta 2013, kot instalacijo, obesil svoj simbol Tretji paradiž. Še danes velja za edinega, ki je tam ustvaril umetniško intervencijo.
V devetdesetih je v rodni Bielli stari mlin preobrazil v Cittadellarte – v mesto umetnosti, ki je danes muzej, razstavni prostor, rezidenca in ustvarjalno središče za najrazličnejše mislece, s poudarkom na sinergiji med umetnostjo, naravo in znanostjo. Michelangelo Pistoletto je tako s projekti kot s svojim intelektualnim delom in povezovalnim duhom odločno zaznamoval italijanski in mednarodni kulturni prostor. Razstava v Cukrarni je pregled ključnih obdobij njegovega umetniškega ustvarjanja, vanjo pa je ujeto tudi le redko predstavljeno temno obdobje. Razstava bo na ogled do 5. marca 2023.
SLIKA 2: Blaž Gutman, MGML
V zadnjih dneh decembra pa bo v prostorih Cukrarne na ogled prva slovenska uprizoritev predstave Gibanje. Dramsko besedilo srbskega dramatika in dramaturga Dimitrija Kokanova z naslovom Gibanje in podnaslovom Tehnologija in koreografija strahu je bilo leta 2020 nagrajeno s Sterijevo nagrado za najboljše sodobno dramsko besedilo v Srbiji. Premiera predstave v režiji Juša Zidarja bo 23. decembra, letos ji bosta sledili še dve ponovitvi – prva 27. in druga 28. decembra.
Predstava bo spregovorila o stanju strahu sodobnega posameznika v poznem kapitalizmu – času nenehnih kriz, ki ga Kokanov definira kot stanje nezmožnosti gibanja. Trodelno besedilo v prvem delu obravnava tematike ljubezenskega razhoda, strahu pred starostjo in nezmožnost prebolevanja razhoda. V drugem spregovori o zaklenjenosti v spomin na trenutek očetove smrti, o gibanju reke, ki nikoli ne zastane, in o stereotipni predstavi o moškem, kakršen naj bi po očetovem zgledu postal tudi sam. V tretjem delu pa se obrne k strahu pred odklonom od družbenih normativov in o izolaciji.
Skrajno intimna vsebina, zapisana v nekonvencionalni in svobodni formi dramske pisave, se loteva vprašanj spolne identitete, preizprašuje polje svobode in avtonomije znotraj na videz svobodomiselne družbe, govori o družbenih pritiskih, konvencionalni vlogi spola ter družinskih in vzgojnih ideoloških vzorcih kot viru tesnobe in občutka neustreznosti, nepripadnosti, tujosti in odtujenosti od družbe in lastnega telesa.
Gledalci se bodo gibali po različnih prostorih Cukrarne – z začetkom v galerijski kavarni, z nadaljevanjem v avli ter koncem v kletnem prostoru. Igralsko zasedba sestavljajo Polona Juh, Nejc Cijan Garlatti in Benjamin Krnetić.
Naročnik oglasne vsebine je zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane