Prelisičeni Zvitorepec

Slovenski poročevalec, predhodnik Dela, je v petek, 11. julija 1952, na naslovnici pisal o Titovem državniškem kosilu, odpravi obveznega odkupa žita, o še nerešenem tržaškem vprašanju in o tem, da je bilo imenovanje nekega izrazito protijugoslovansko usmerjenega Pirančana za svetovalca rimske vlade pri angleški vojaški upravi v Trstu usluga kominformovcem.

Na naslovnici je še vest, da so nekega drugega Pirančana Maria Mozzia, ki je ostal tostran meje med conama A in B, zaradi vohunjenja obsodili na triinpolletno strogo ječo. Toda tisto, kar se je resnično zapisalo v slovensko zgodovino, v njeno svetlo plat, ni izšlo na naslovnici, temveč daleč od nje. Zadnja stran nove priloge Poletove podobe in povesti ali krajše PPP je prvič pripadla Zvitorepčevim prigodam. Ob naslovu je pisalo: riše Miki Muster.
 

Zvitorepec najprej potegne kratko

Muster, ki je umrl ta teden, je tedaj štel 26 let in je imel po diplomi iz kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost že status novinarja ilustratorja pri Slovenskem poročevalcu, v prvi epizodi z naslovom Prelisičeni Zvitorepec pa je novorojenemu junaku vrata v zgodovino slovenskega stripa odprl z zgodbo, v kateri ta ni bil zmagovalec. Potegnil je kratko in ostal lačen. V družbi pajdaša volka, ki karakterno napoveduje Lakotnika, ob želvaku Trdonji zvestega člana Zvitorepčevega tria, a mu Zvitorepec sprva pravi Sivec, naletita na možakarja s pujsom na plečih.

Pocedijo se sline in med tem, ko si volk zaviha rokave, da bi obračunal z imetnikom pujsa, ga Zvitorepec prepriča, da ga bosta dobila brez boja. Brez nasilja, kar je postala Zvitorepčeva maksima, z zvijačo, ta pa se izkaže za uspešno. Zvitorepec že v prvi epizodi stavi na pamet, a kaj, ko nazadnje pujsa zmaže volk in ostanejo le kosti.

Zgodba o rojstvu Zvitorepca je znana iz Mustrovega pričevanja. Strip ni nastal načrtno, na zadnji strani PPP bi moral štiri leta po informbiroju iziti eden od stripov Američana Walta Disneyja, a ni prišel pravočasno. Muster je posumil, da so ga zadržali na carini, da ne bi kvaril tukajšnje mladine, zato je on dobil to priložnost. Pripadla mu je naloga, da nariše strip z živalskimi junaki, podobnimi Disneyjevim, a prilagojen slovenski stvarnosti, našim basnim in pogledom na svet. Pravljicam, ki jim ni bilo mogoče očitati amerikanizma.


 

Najbolj bran in najbolje prodajan slovenski strip

Muster je slovensko dušo nedvomno zadel, danes velja Zvitorepec za najbolj bran in najbolje prodajan slovenski strip. Do leta 1973 je sledilo 1260 strani stripa, ki so ob PPP in zatem Tedenski tribuni izšli v dolgi seriji, Zvitorepec je posodil ime stripovski reviji, znani so številni ponatisi.

Poslovil se je s 43. epizodo Sneg, sneg konec novembra leta 1973, potem pa se je za dolgo podal v položaj, ki ga je napovedal naslov predzadnje epizode Zimsko spanje. Hiberniral je do zgodnjih 80. let, ko sta nastali epizodi Med in mleko pa še TOZD in v nemščini Geschichten aus unserem Wald, a sta ostali nedokončani. Kot uvod v najnovejšo Zbirko Miki Muster pa je leta 2010 Muster narisal še novo epizodo Nazaj v mladost.

Seznam Zvitorepčevih izdaj je dolg in vsem dostopen na spletnem portalu muster.si, ki ga urejajo njegovi občudovalci. Na njem med drugim izveš, da se Zvitorepec v hrvaških prevodih odziva na ime Vrtirep, v angleščini na Slyboots, v nemščini je Listy in madžarščini Ravaszika, kot na drugih stripovskih portalih pa je tudi na tem lepo predstavljen značaj osrednjega junaka.
 

Zvitorepec, Lakotnik, Trdonja

Muster je z njim v slovenski strip zasidral prebrisanega antropomorfnega lisjaka in ljubitelja čisto človeških lepotic. Le v eni od prvih epizod je iz kletke reševal lisico, sledile so mladenke, ki jih je avtor rad risal tudi zgoraj brez. Zvitorepec je bil v obdobju socializma brez redne službe, v pustolovščine pa se je vselej podajal z namenom, da se bori na strani pravice in dobrega. V prvi epizodi je bil še precej droben lisjaček, kasneje pa je pod Mustrovim svinčnikom zrasel v postavnejšega lisjaka.

Vzporedno je v strip vstopil volk Lakotnik, največji požeruh in lenuh, privrženec kmečke pameti, cvička in klobas, vselej pripravljen na pretep, ki ga z Zvitorepcem povezujeta podatka, da je tudi sam ljubitelj lepih deklet in brez službe. Najprej je zasedel v stripih dobrodošlo vlogo negativca, a se je bralcem priljubil, nato pa ga je Muster prestavil na pozitiven pol zgodb. Z leti je ne najbistrejši volk, ki pa mu je vedno vse uspelo, Zvitorepca po priljubljenosti celo presegel.

Trdonja se je dvojici pridružil zadnji in, da, tudi on je cenil ženske mike in bil brez službe, a mu je Muster kot najstarejšemu v trojici prisodil najmodrejši značaj. Negativci so se v Zvitorepčevih epizodah izmenjavali kot priložnostni protagonisti, v petih pa je to vlogo prevzel en sam. Žabec Joža Gulikoža, pred katerim trepeta ves svet. Spremlja ga tolpa, v kateri niso antropomorfne živali, temveč ljudje.


 

Protest s sovjetske ambasade

Zvitorepec se v avanturah z ljudmi ni družil le v stripovski fikciji, postavljeni v Afriko, med kavboje, šerife in Indijance, gusarje, viteze, protagoniste kamene dobe, stare Rimljane ali olimpijske tekmovalce, odzival se je tudi na človeško realnost. Še pred nesrečno Lajko je z Lakotnikom in Trdonjo odpotoval v vesolje, a ko je njihovo raketo ustavila sovjetska vesoljska patrulja z uniformiranimi medvedi z ruskim naglasom, so proti objavi protestirali čisto pravi, zemeljski Sovjeti z beograjske ambasade. Tako je Muster v nadaljevanju pripovedi za protiutež in tolažbo razburjenim Rusom dodal še Američane v obliki opic. Protest se je polegel, odzivov iz zahodne smeri ni bilo.

Zvitorepčeva druščina ni prodrla le v vesolje, ampak tudi v akademsko sfero. Muster je del slehernega pregleda slovenskega stripa, zanimiv članek Kako je Zvitorepec preživel socializem in se celo smejal mu je posvetila tudi zgodovinarka in antropologinja, zdaj vodja kabineta predsednika republike Alja Brglez.

Zvitorepec je bil dokaz, da je občinstvo v zgodnjem povojnem obdobju strip željno sprejelo in se na podlagi povpraševanja razširilo do obsega, ki niti zahodneje od nas ni bil mnogo večji. Brglezova zapiše, da je bil unikaten uspeh Zvitorepca, da je k nam v obdobju zgodnjega socializma prinesel zahodno kapitalistično vsebino v izrazito sodobni podobi. Sledil ji je v tako rekoč realnem času.