Po Javorci »zloščili« še nemško kostnico

Epidemija novega koronavirusa­ je zarezala tudi v kulturni turizem. V Posočju so z blagovno znamko Pot miru zastavili projekt, s katerim si želijo predstaviti zapuščino prve svetovne vojne ter s spomeniki oziroma pomniki, ki so se ohranili do danes, stkati­ svetlo in pozitivno zgodbo za zdajšnje in prihodnje generacije. Čeprav je večina spomenikov trenutno zaprtih, obnova, za katero so pridobili evropska sredstva, nemoteno poteka.

V Posoškem razvojnem centru­ (PRC) so za strateški projekt ­WALKofPEACE, ki spodbuja trajnostni razvoj dediščine prve svetovne vojne med Alpami in Jadranom, pridobili skoraj 2,9 milijona evrov evropskih sredstev. 85 odstotkov je nepovratnih, ostalo so prispevale vse tri posoške občine, v katerih potekajo investicije – Tolmin, Bovec in Kobarid.

»Lani smo začeli obnavljati cerkvico sv. Duha v Javorci, sledila je obnova starodobnika – kadorne v Kobaridu, kjer moramo postaviti še paviljon. V sklepni fazi so dela na nemški ­kostnici,« je povedala Almira Pirih iz PRC.



Na kostnici, v kateri so posmrt­ni ostanki nemških vojakov, pad­lih na bojišču v okolici Tolmina v 12. soški ofenzivi, so oziroma še bodo popravili streho ter tlak z mozaikom iz soških prodnikov in stop­nice, popeskali zunanje zidove, impregnirali lesene dele objekta, protikorozijsko zaščitili kovinske dele ter poskrbeli za novo električno napeljavo.

Vsa dela bodo stala slabih 30.000 evrov. Obnovi kostnice bo sledil poseg na kapelici Bes v Kobaridu, nato bodo, kot je pojasnila Almira Pirih, uredili okolico trdnjave Kluže v Bovcu.

»Zgodbo vojne bi radi spreobrnili v zgodbo povezovanja in sodelovanja. S projektom WALKofPEACE smo se usmerili v pomembne mejnike prve svetovne vojne s poudarkom na tistih, ki so zahtevali restavratorska oziroma obnovitvena dela. Zavedanje, kaj lahko povzroči vojna, je treba prenašati na mlade, ki so v omenjenem projektu ciljna publika,« je dodala sogovornica. Tudi lokalna skupnost si želi, da bi se po koncu epidemije domači in tuji turisti znova vrnili.

April in maj pomembna zaradi šolarjev

Največ obiskovalcev pomnikov miru je bilo ob stoti obletnici začetka in konca prve svetovne vojne ter leta 2015 ob obletnici začetka soške fronte. »V tem času je bila Pot miru vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine, tudi s tem smo naredili nekaj korakov naprej. Kako bo z obiskom letos, je težko reči. Za nas sta april in maj zaradi šolskih skupin, upokojencev in drugih pomembna meseca,« je pojasnila vodja projekta Pot miru Maša Klavora.

Opozorila je, da so dediščino prve svetovne vojne hoteli povezati z idejo miru: »Vojno dediščino je težko promovirati in vključiti v turistično ponudbo zaradi negativnega prizvoka. Zato se poskušamo z blagovno znamko Pot miru oddaljiti od tako imenovanega temnega turizma. Naša pot temelji na dediščini prve svetovne vojne, a je to pot za sedanjost in prihodnost s spominom na vojake. Nočemo obujati vojnih dogodkov tako, da bi bile s tem obremenjene sedanje generacije ene in druge strani.«



Obiskovanje spomenikov si želijo povezati s pohodništvom oziroma drugimi oblikami zunanjih aktivnosti in hkrati računajo na to, da se bo po koncu krize zaradi novega koronavirusa prav ta oblika turizma najhitreje pobrala.

Zelo so odvisni od tujega trga in gibanja turizma po dolini Soče. Za njihovo zgodbo, je dodala Maša Klavora, so domači obiskovalci pomembni, v Slovencih je namreč spomin na soško fronto še živ in mnogi se še danes obrnejo na Fundacijo Poti miru in Tolminski muzej, ki imata bazo podatkov o padlih za Zgornje Posočje, ter iščejo podatke o prednikih.

So pa zaprte meje ustavile (tudi) obisk Italijanov, Madžarov, Avstrijcev, Nemcev, Čehov in Slovakov, ki so med najpogostejšimi obiskovalci spomenikov oziroma pomnikov na Poti miru.