V nadaljevanju preberite:

Hannah Höch je znana kot dadaistka, vendar njenega opusa ne moremo reducirati le na to sorazmerno kratko ustvarjalno fazo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Metodam, ki jih je umetnica razvila v tem zelo produktivnem obdobju, je ostala zvesta do smrti. Po Hitlerjevih letih 1933–1945, v katerih je morala biti nevidna in tiho, si je povrnila ugled, vendar nekoliko počasneje od njenih kolegov. Po njeni smrti v zadnjem desetlet­ju 20. stoletja so jo v ZDA odkrili kot pionirko feminizma, ki se je ukvarjala s temami, kot so moderna ženska, družbena vloga spolov, androginost ipd. V zadnjih letih poudarjajo kompleksnost njenega dela.

Obsežna razstava njenih del, vključno s tistimi iz poznejšega obdobja njenega dolgega življenja, je do 25. februarja na ogled v Centru Paula ­Kleeja v Bernu, med koncem junija in začetkom oktobra pa bo v dunajskem Belvederu.