V sklopu kampanje Čas je za umetnost in kulturo je v Cankarjevem domu danes potekal posvet, posvečen položaju nevladnih organizacij (NVO) in samozaposlenih v kulturi s poudarkom na vprašanju o prihodnosti sodobne umetnosti. Na posvetu je Asociacija predstavila deset konkretnih zahtev oziroma ciljev za izboljšanje položaja nevladnikov.
S kampanjo Čas je za umetnost in kulturo skušajo kulturniki v času pred volitvami opozoriti na nujnost sprememb v kulturni politiki. Na današnjem posvetu so ponovno opozorili na najbolj pereče probleme, s katerimi se soočajo NVO in samozaposleni v kulturi v času, ko je za neodvisno produkcijo na voljo vse manj sredstev in se razpisne zahteve ne skladajo z dejanskim stanjem.
Deset zahtev kulturnikov
Predsednica Asociacije
Jadranka Plut je ob začetku posveta predstavila deset konkretnih zahtev, ki so jih pretresali v nadaljevanju. Prva je razvojno naravnana kulturna politika na področju NVO in samozaposlenih v kulturi, druga pa reorganizacija ministrstva za kulturo, ki predvideva okrepitev dialoga z ministrstvom, predvsem v smeri, da bi novi minister v svoj kabinet po predlogu strokovne javnosti imenoval osebo, ki bi pokrival področje NVO in samozaposlenih.
Med zahtevami je tudi, da bi se dialoški skupini za samozaposlene in NVO kot temeljni mehanizem civilnega dialoga vpisali v krovni zakon v kulturi, zelo pomembna in že večkrat izražena pa, da se morajo sredstva za profesionalni del NVO sektorja ter samozaposlene podvojiti iz zdajšnjih približno 4,5 milijonov evrov na 9 milijonov evrov letno.
Pri Asociaciji si želijo tudi reforme razpisnih mehanizmov in delovanja komisij za NVO in samozaposlene, kar vključuje reformo delovanja in imenovanja komisij ter kriterijev, po katerih odločajo, in debirokratizacijo postopkov, zahtevajo pa tudi zapis usklajene definicije poklicnih NVO v kulturi v krovno zakonodajo.
Z zahtevami k vsem političnim strankam
Pomembna se jim zdita ureditev neprogramskih stroškov NVO ter uvedba drsnega statusa, karierne dinamike in zdravstvene oskrbe za samozaposlene. Zavzemajo se še za dvig zaposlovanja v NVO sektorju v kulturi, kar bi dosegli s ciljnimi razpisi za dolgotrajne in strokovne zaposlitve, ter za podporo podpornim programom, pridobivanju evropskih sredstev in medsektorskemu povezovanju. Z zahtevami nameravajo seznaniti vse politične stranke, ki kandidirajo na letošnjih volitvah.
Sodelujoči na današnjem posvetu so omenjene zahteve podprli, opomnili pa so še na nekatere zadeve.
Jurij Krpan (Galerija Kapelica) je menil, da bi bilo v prihodnje treba ustvariti jasno perspektivo glede medresorskosti ter dvigniti zavest o tem, da je delovanje umetnikov v veliki meri v javnem interesu in v prihodnje to tudi upoštevati pri snovanju dokumentov.
Jurij Krpan. FOTO: Leon Vidic/Delo
Janez Janša (Maska) pa je opozoril na napačno dojemanje položaja samozaposlenih kot nagrade, ne pa kot socialnega korektiva. Za preživetje sodobne umetnosti se mu zdi ključna zavest, da mora obstajati del družbe, v katerega je država pripravljena investirati, čeprav ne ve, kaj bo nastalo.
Teja Reba (Mesto žensk) je opomnila, da je velik problem ministrstva za kulturo birokratizem, ključen pojem za redefinicijo ministrstva pa je po njenem mnenju nacionalna identiteta: »Ministrstvo za kulturo mora v svojih redefinicijah postati najpogumnejše ministrstvo v tej državi, najbolj vizionarsko, poganjati mora duha družbe in zagotoviti obstoj drugačnega, ne ravno nasprotno, in bazirati na konzervaciji nacionalne identitete. Hkrati pa je treba zaupati posameznikom, ki poznajo področje, da bodo lahko še naprej iskali najboljše rešitve za določen sektor.«
Komentarji