Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Leonardova londonska Madona v votlini še zanimivejša, kot so menili doslej

V londonski Nacionalni galeriji so pod poslikavo odkrili kompozicijske skice, skrite pol tisočletja. Znova sta vzniknila pozabljena mali Jezus in angel.
Leonardo je kompozicijo spreminjal. Odkritje skic je omogočilo tudi to, da je pri risanju uporabil svinčnike, ki so vsebovali cink. FOTO: © The National Gallery, London
Leonardo je kompozicijo spreminjal. Odkritje skic je omogočilo tudi to, da je pri risanju uporabil svinčnike, ki so vsebovali cink. FOTO: © The National Gallery, London
15. 8. 2019 | 08:00
3:18
Danes je praznik Marijinega vnebovzetja in včasih se novice lepo prekrivajo z datumi. V londonski Nacionalni galeriji so objavili vest o odkritju doslej neznanih skic na eni svojih najpomembnejših umetnin, na londonski različici Madone v votlini Leonarda da Vincija. Vzporedna je tisti, ki jo hranijo njihovi muzejski kolegi v pariškem Louvru.

Na sliki so odkrili sledi prvotne kompozicije, ki jo je homo universale renesanse, katerega 500-letnico smrti beležimo letos, kaže, opustil in se odločil za tisto, ki jo lahko ljubitelji njegove umetnosti občudujejo še danes. Da je slikar položaj Marije med kompozicijskim variiranjem spreminjal, so odkrili že med preučevanji v letih 2004 in 2005, za to, da bi spremenil še kaj, pa so tedaj obstajali le namigi.



Z zdajšnjo tehnologijo so med večmesečnimi raziskavami prišli dlje. To jim je omogočilo tudi dejstvo, da je Leonardo pri risanju uporabil svinčnike, ki so vsebovali tudi cink. Ugotovili so, da je sprva ustvaril prvo in zatem drugo kompozicijo, obe sta danes očem skriti pod vsem znano podobo, odkritja pa odražajo, kako je Leonardo sprva upodobil angela in malega Jezusa.

Zamislil si ju je višje, pri čemer je angel na Jezusa zrl s še višje pozicije. Zakaj se je prvotnim zamislim odpovedal, ostaja skrivnost. Pri raziskavah so odkrili tudi odtise rok, ne nujno Leonardovih. Lahko bi šlo tudi za odtise rok katerega izmed njegovih asistentov.

Različica Madone v votlini, ki jo hranijo v pariškem Louvru, tradicionalno velja za zgodnejšo, datirajo jo v leta 1483–1486. FOTO: Wikipedia
Različica Madone v votlini, ki jo hranijo v pariškem Louvru, tradicionalno velja za zgodnejšo, datirajo jo v leta 1483–1486. FOTO: Wikipedia

 

Jeseni v središču pozornosti razstave


Madona v votlini bo v londonski Nacionalni galeriji v okviru beleženja Leonardovega jubileja jeseni v središču pozornosti razstave z naslovom Leonardo: Izkusi mojstrovino. Odprli jo bodo 9. novembra, da bo na njej kaj izkusiti, pa slej ko prej zagotavlja podatek, da bo ob strokovnih novostih postregla še s čim, kar je množici turistov privlačnejše.

V muzeju kot magnet za obiskovalce izpostavljajo podatek, da jo pripravlja družba 59 Productions, ki je bila angažirana že pri otvoritveni slovesnosti londonskih olimpijskih iger leta 2012, za program prav tako londonskega Viktorijinega in Albertovega muzeja pa je pripravila razstavno uspešnico David Bowie is, ki si jo je ogledalo kar 1,8 milijona obiskovalcev.

Nastanek londonske variante Madone v votlini postavljajo v širok časovni razpon med letoma 1491 in 1508. FOTO: Wikipedia
Nastanek londonske variante Madone v votlini postavljajo v širok časovni razpon med letoma 1491 in 1508. FOTO: Wikipedia

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine