Ilustrirana paša za oči

V Galeriji Cankarjevega doma so s sodelovanjem ilustratorske sekcije­ Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov sinoči odprli­ 13. slovenski bienale ilustracije in podelili nagrade Hinka Smrekarja, ene od redkih kulturniških nagrad, ki so denarne. Slovenska ilustracija ima močno tradicijo, kar se kaže na vsakokratnem bienalu. Tudi letošnji je paša za oči.
Za predstavitev na razstavi se je potegovalo 129 ilustratorskih projektov, žirija pa je med temi izbrala 72 avtorjev, kar je največ doslej.

Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo so podelili Kostji Gatniku, ki ga je v spremljevalnem katalogu predstavil umetnostni zgodovinar Brane Kovič. Ta je o Gatniku med drugim dejal, da je z vsestransko in pestro umetniško produkcijo svojevrsten fenomen med našimi sodobnimi likovnimi ustvarjalci. Z izjemno inventivnostjo in izvedbeno odličnostjo se je v zadnjih desetletjih izkazal v vseh zvrsteh tabelnega slikarstva, hkrati pa je z nič manjšim elanom ustvarjal na področjih ilustracije, stripa, grafičnega oblikovanja in fotografije. Njegovo delo je bilo z več vidikov prelomno.

Prelomnost

Gatnik je ilustriral veliko knjig. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so nastale ilustracije za tri zbirke otroških pesmi Toneta Pavčka – najprej v črno-beli tehniki Čenčarije, nato Mokedaj in Slon v žepu, pozneje sta se pesnik in slikar sijajno povezala v zbirki Majnice. Prav tako plodno je bilo sodelovanje s pesnikom Nikom Grafenauerjem, ki se je začelo z Avtozavrom in nadaljevalo z Zmajčkom razgrajačkom, sledila jima je knjiga Kam pelje vlak?. Hkrati je Grafenauer kot urednik za slikanice in otroško literaturo pri založbi Mladinska knjiga v Gatnikovi likovni nadarjenosti hitro prepoznal odličnega interpreta predlog drugih piscev. Priljubljene so tudi njegove naslovnice in ilustratorske mojstrovine ob besedilih Svetlane Makarovič, med katerimi je gotovo v ospredju Gal v galeriji, ravno tako domiselni in duhoviti sta tudi poznejši Strahec v galeriji in Pekarna Mišmaš. V segmentu literature, namenjene predvsem otrokom in mladini, je ob znanih avtorjih, kot so H. C. Andersen in brata Grimm, z likovnimi veščinami in sposobnostjo vživetja v različne vsebine obogatil posamezna besedila in zbirke ljudskega pripovedništva, ohranjenega bodisi na Slovenskem bodisi med tujimi ljudstvi in narodi. Z enako občutljivostjo je pristopil k romanopisju in drugim proznim zvrstem iz zgodovine svetovne književnosti, od Walterja Scotta in Julesa Verna do Julia Cortázarja, njegove ilustracije in naslovnice pa so večkrat bile sestavni del knjižnih izdaj slovenskih pisateljev od Vitomila Zupana in Mateta Dolenca do Vinka Möderndorferja.


 

Satiričnost

Nagrado Hinka Smrekarja je prejel Milan Erič za ilustracije v knjigi Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev, ki jo je leta 2016 izdal ZDSLU. Žirija meni, da je likovna govorica, ki jo ustvarja Erič, prepoznavna, vizualno izrazita ter napolnjena z značilno kritičnostjo, ironijo, satiričnostjo, a prepletena z optimizmom, hudomušnostjo in veseljem. Temelji na nazorno uporabljeni in obravnavani risbi, izdelani v tehniki svinčnika, oglja, tuša in pastela. Umetnik gradi risbo na močno izraženi črti, kjer sosledje podob vedno znova ohranja občutenje navidezne preprostosti in logičnosti likovnega jezika.

Igrivost

Plaketo Hinka Smrekarja je prejela Hana Stupica za ilustracije Zgodb za vina Fedora (Tetoviranec, Snubec, Šepavec in Lovec), ki so nastale med letoma 2017 in 2018. Njene ilustracije so barvite in igrive, žirija je dodala, da prepričljivo celovitost podob označuje natančno združevanje tonskih razmerij oziroma skladnosti z barvami vina, zelenih listov trt in posebno rjavih skorij teh razvejenih rastlin. Hana Stupica je v likovno pripoved umestila pravo mero duhovitosti, izpiljenosti likovne materije in dinamiko pripovedi.

Angažiranost

Plaketo Hinka Smrekarja so podelili Davidu Krančanu za ilustracije naslovnic Dnevnikovega Objektiva, ki so nastale v letih 2017 in 2018. Njegove časopisne ilustracije v Dnevniku so že na naslovnicah jasno ponazorile določeno tematiko in izbran problem, ki ga je obravnavalo ključno besedilo v časopisu, meni žirija. Aktualne družbene teme je avtor likovno inovativno, z nazornim sporočilom ter natančno likovno izvedbo tudi duhovito in hkrati angažirano izrisal.

Priznanje Hinka Smrekarja je dobil Jure Engelsberger za ilustracije v knjigi Prvotnost: poema o ljubezni Ferija Lainščka, ki jo je leta 2018 izdala Mladinska knjiga. Izrazito slikarski in čutni so poudarki v figurah in drugih motivih v ilustracijah. Podobe so mehko izrisane, tudi nežne, z dokaj minimalističnim likovnim pristopom, saj manj pomeni več, meni žirija.

Priznanje Hinka Smrekarja je prejela še Bojana Dimitrovski za ilustracije v knjigi Slovaške pravljice (izbral in prevedel Andrej Pleterski), ki je v tisku za KUD Sodobnost. Umetnica je po mnenju žirije skozi perfekcijo izbranih barvnih skladij, natančno definiranim prostorom ter svetlobnimi razmerji in številnimi detajli, narisanimi skrajno prepričljivo, ustvarila ilustracije, ki nas pritegnejo in prepričajo.

Posebno pohvalo žirije je prejela Anka Kočevar za ilustracije za dokumentarni film Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja z animiranimi sekvencami (Pokopališče, Publika, Ulica in Ljudje nasproti) v režiji Dušana Moravca. Avtorica se osredotoča na izrazito zgoščeno risbo in močno kadriranje. Ozračje je temačno in prepričljivo ponazori izbrano aktualno dogajanje.

Posebno pohvalo žirije si je prislužila tudi Semira Kentrić za ilustracije »Kdo je, od kod prihaja, kam gre?«, »Bratje, vstopite.«, Berlin, brez prtljage in Obala, na katero so hoteli avtorske knjige v nastajanju. Izbrane ilustracije so družbeno angažirane. Avtorica je izrazito osebno interpretirala določen dogodek, motiv ali vsebino, pri čemer je skozi izvirno domišljijo uspešno ironizirala pripoved.

Pohvalo žirije za izvirno izvedbo knjige je prejela Maja Poljanc za ilustracije v knjigi Encyclopedia Mythologica Slovenica z besedili Vanese Vodovnik, ki so nastale kot avtorski projekt med letoma 2016 in 2018.