Heroji v novem časovnem okviru

Kostanjevica na Krki – V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so odprli mednarodno razstavo Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945. Nastala je v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Republike Srbske iz Banjaluke in Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine iz Sarajeva.

Po sedmih letih, odkar je direktor Galerije Božidarja Jakca, Goran Milovanović, k sodelovanju povabil umetniško skupino Irwin, se je ideja s sodelovanjem treh ustanov uresničila. »Pred sedmimi leti smo po ogledu tega posebnega razstavnega prostora ugotovili, da nimamo del, ki bi bila primerna za ta prostor,« je povedal Dušan Mandič, član skupine Irwin. Z nastankom novega cikla, ki spada v serijo projektov Irwin: Was ist Kunst, so v štirih letih nastala dela, ki v nekdanji cerkvi dosežejo še dodatno dimenzijo. Postavitev z razstavnim prostorom nekdanje samostanske cerkve deluje kot celostna umetnina.

Razstava, ki bo na ogled do 7. julija, je bila prvič predstavljena lani v banjaluškem muzeju sodobne umetnosti, kjer so jo odprli 29. novembra. Takrat je javnost tudi prvič videla 87 portretov narodnih herojev, ki so bili naslikani od leta 1948 do 1953 po naročilu oblasti za takratni Muzej revolucije. Toda portreti, narisani v značilnem slogu socialističnega realizma, vsi podobnih dimenzij in različnih avtorjev, niso bili nikoli predstavljeni javnosti in so končali v depoju sedanjega Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine. Ta hrani okoli 2500 umetniških del 110 umetnikov iz celotne nekdanje Jugoslavije.

»Zbirka je bila nekoliko zapuščena,« pravi Svjetlana Hadžirović, kustosinja Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine iz Sarajeva. A ne le to: v zadnji vojni je bila stavba muzeja poškodovana, prav tako nekatera umetniška dela. »Poškodovana so bila tudi nekatera dela, ki so predstavljena na tukajšnji razstavi,« je razložila Svjetlana Hadžirović. Čeprav muzej in dela, ki so v njem, s pomočjo prispevkov Sarajevčanov restavrirajo – oba muzeja spadata med sedem muzejev v državi, ki nimajo državne podpore in delujejo kot nevladne organizacije –, so poškodovane portrete herojev, ki jih je na primer poškodoval metek, pustili take, kot so.

S tem slike niso le odraz umetniškega obdobja takoj po vojni, socialističnega realizma, ampak tudi časa potem. Oziroma, kot je dejala dr. Sarita Vujković, direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Banjaluki, skupini Irwin ni uspelo le povezati dveh muzejev, Muzeja sodobne umetnosti Republike Srbske in Zgodovinskega muzeja Bosne in Hercegovine, da sodelujeta, »ampak skupina Irwin predstavlja pomembno zbirko na modern način. Razstava je dragocena in nova.« Obenem s portreti herojev, torej tistih, ki so se s svojimi hrabrimi dejanju izkazali v narodnoosobodilni vojni, vzpostavljajo nov dialog o starih in pravzaprav ne tako starih temah.

»Nismo vzeli le slik, vzeli smo kontekst nekega časa,« pravi Andrej Savski, član skupine Irwin, ki je izpostavil, da so portrete herojev uokvirili s kotniki, ki so nastali po motivih Zorana Batiča, torej na način, ki ga je skupina Irwin prvič uporabila leta 1985. Serija Was is Kunst se je skozi desetletja spreminjala, saj so začeli z majhnimi umetniškimi deli, ki so imela zelo poudarjene okvirje.



»Za vsa dela Was ist Kunst je značilen retroprincip, izhajanje iz del drugih avtorjev, iz zgodovine. Zgodovina je naša galerija, iz katere črpamo,« pravi Andrej Savski. Sedaj so vključili socrealistične portrete iz obdobja takoj po 2. svetovni vojni, s tem jih skupina Irwin postavi v nov časovni okvir. Andrej Savski pravi: »Skupina Irwin jim daje nov nivo, ki je lahko le umetniški, ne pa spolitiziran.«

Dodaja še, da je pomembno, kaj je na sliki, kako je naslikano, kako je uokvirjeno in v katerem prostoru je. To je videti tudi ob primerjavi dosedanjih dveh postavitev razstave Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945, kjer so bili portreti na razstavi v Banjaluki postavljeni v dve vrsti, saj je bila postavitev v razstavnem prostoru, ki je bil nekoč železniška postaja. Razstava je zato delovala drugače, kot deluje sedaj v Kostavnjevici na Krki, s postavitvijo v cerkvenem, sicer desekraliziranem cerkvenem prostoru Galerije Božidarja Jakca. Tu – je izpostavil Savski - »heroji dobijo pravzaprav kvazisvetniško dimenzijo«. Te majhne in subtilne razlike, ki se pojavljajo ob postavitvi v drugačnem kontekstu, so za skupino Irwin pomembne.

Skupina Irwin sestavljajo Dušan Mandič, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik. Nastala je leta 1983 kot plod spontanega sodelovanja med mladimi umetniki, ki so bili pripadniki takratne punk in grafitne scene v Ljubljani. Prvotno ime Rose Irwin Sélavy si je skupina nadela kot poklon ženskemu psevdonimu Marcela Duchampa. Leta 1984 so začeli sodelovati z glasbeno skupino Laibach in Gledališčem sester Scipion Našice, potem, so se jim pridružili še nekateri kolektivi, pa so vzpostavili širši umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst (NSK), ki je leta 1992 prerasla v NSK Državo v času.

Razstava Irwin: Was ist Kunst Bosna in Hercegovina - Heroji 1941-1945, ki po mnenju številnih sproža bogato paleto razmišljanj, spremlja obsežen, 150-stranski katalog.