Edinstvena razstava v Cukrarni, ki bo odprla marsikatero vprašanje

To ni običajna umetniška razstava, gre za izjemno interdisciplinarno in hibridno združevanje umetnosti in znanosti. Saša Spačal nam v treh videodelih, ki tematsko povezujejo celotno razstavo, predstavlja zgodbo deklice Namide Ikita kot stvariteljice vseh biotehnoloških objektov.

Namida Ikita ­– ime bi lahko prevedli kot Živa solza – predstavlja osrednji del razstave. Za nastanek prvega razstavljenega objekta Knjižnica padlih solz, ki daje ime celotni razstavi, je umetnica šest mesecev zbirala svoje solze, nato pa jih v mikrobiološkem laboratoriju s postopkom liofilizacije (sušenja z zamrzovanjem) posušila.

Na tej prvi postaji lahko opazujemo svetlobni objekt v obliki solzne kaplje, napolnjene z ampulami solznih mikrobiomov, in bazen, v katerem so steklene skulpture bakterij. To nas popelje v globok razmislek o tem, da naše solze niso le izraz čustev, temveč nosijo v sebi celoten ekosistem mikroorganizmov. Če bi ampule z bakterijami padle v vodo, bi bakterije oživele in začele novo življenje.

Sledi drugi del razstave Svetišče živih solz oziroma zbiralnik solz, kjer lahko obiskovalci v instalacijo darujejo svoje solze in kot odgovor na podarjeno prejmejo zvočno gesto. V zbiralniku nameščeni senzorji za prevodnost in gibanje namreč zaznajo solzno donacijo in jo koreografirajo v ritual darovanja z zvočnim odzivom. Po koncu razstave bo umetnica zbrane solze posušila in shranila v ampule, ki bodo postale del Knjižnice padlih solz.

Z razstavo Knjižnica padlih solz avtorica nadaljuje preiskovanje človeške telesnosti v odnosu do okolja in medvrstnih značilnosti vseh živih bitij. FOTO: Blaž Gutman, MGML

Tretja postaja so Pošasti hipermorja. Gre za v peščeno reko – ta povezuje celotno postavitev – vstavljeno stekleno skulpturo s hibridi očesnih bakterij in ene najodpornejših poliekstremofilnih bakterij Deinococcus radiodurans. Postanke ob reki spremljajo tudi trije videi z Namidino zgodbo. 

Saša Spačal nas z razstavo Knjižnica padlih solz vabi v svoj edinstveni svet, ki prepleta zgodbe, tehnologijo in biološke procese. Njena umetnost nas spodbuja k razmisleku o našem odnosu do solz, medvrstnih povezavah in naši vlogi v ekosistemu planeta.

Predstavi nam svet, ki ga s prostim očesom ne vidimo, in nas opominja, kako smo vsi povezani v neskončno mrežo življenja. Njene projekte odlikujeta poglobljenost in kompleksnost, saj zahtevajo dolgotrajen razvojni proces, ki združuje tehnološko naredi sam prakso in gojenje različnih organizmov.

FOTO: Blaž Gutman, MGML

Razstava Saše Spačal je tako izjemno umetniško doživetje, ki nas spodbuja, da razmislimo o naši vlogi v planetarnih ciklih in medvrstnih povezavah. Ne le da nas povezuje s solzami in vodo, temveč tudi z vsemi bitji, s katerimi si delimo planet. Knjižnica padlih solz nas vabi, da se vprašamo, ali lahko svoje solze vidimo kot okolje, v katerem živijo druga bitja, ter kako lahko prispevamo k boljšemu sobivanju vseh vrst na Zemlji. S tem nam ponuja priložnost, da razmislimo tudi o svojem mestu v širšem ekosistemu in svojem prispevku k preživetju planeta.

Naročnik oglasne vsebine je Muzej in galerije mesta Ljubljane