Začel se je boj za neodvisnost

Ob napadu na Ukrajino se vrstijo ogorčeni odzivi na samovoljne poteze ruskega predsednika. Filozofinja Oksana Timofejeva je opozorila, da Rusi vojni nasprotujejo. »Nekateri od nas odidejo, nekateri so v zaporih, nekateri bodo odšli ali bodo zaprti, to je le vprašanje časa. A obstajamo, še vedno smo živi in še naprej se bomo borili. Mir Ukrajini, svoboda Rusiji.«

Benjamin Moser, Pulitzerjev nagrajenec 2020 za biografijo Susan Sontag in biograf Clarice Lispector, se je v zapisu na instagramu spomnil zgodbe te ukrajinsko-brazilske pisateljice: »Natančno pred sto leti je družina Lispector pobegnila iz Ukrajine in postala del diaspore, ki je zelo veliko dala svetu. Danes so Ukrajinci spet prisiljeni bežati pred vojno. Kaj svet Ukrajini dolguje zdaj?« se je vprašal.

Marina Abramović je na Instagramu objavila svoje sporočilo, zapisala je: »Napad na Ukrajino je napad na človeštvo. Nehati se mora takoj.«

To ni prihodnost, ki si jo želimo

Virtualni protesti

»Mnogi med nami smo se že dolgo časa počutili skrajno izolirane,« je za revijo The Art Newspaper povedala moskovska galeristka Ekaterina Iragui in dodala, da je položaj iz dneva v dan slabši: »Vse težje je, še posebej za Ukrajince. Zelo kratkovidno bi bilo povezovati celotno rusko umetniško prizorišče s tem, kar zdaj počnejo ruske oblasti.«

FOTO: Florion Goga/Reuters

Član ruskega umetniškega kolektiva Kaj početi Dmitri Vilenski pa je dodal, da je prostor za politični aktivizem v Rusiji vse od leta 2014 vse bolj omejen: »Zdaj je skoraj nemogoče protestirati proti temu, kar se dogaja. Večina ljudi na ruskem sodobnem umetniškem prizorišču ne podpira reakcionarnega obrata v ruski kulturni politiki in vsekakor tudi ne kakršne koli vojaške akcije in kolonializma v Ukrajini, vendar pa je zaradi strogega nadzora javnega prostora težko javno artikulirati svoje nestrinjanje, ostanejo nam le protesti na družbenih omrežjih.«

Pisatelj, esejist in prevajalec Jurij Andruhovič, leta 2017 nagrajenec literarnega festivala Vilenica (v zbirki zbirki Moderni klasiki je leta 2016 izšel njegov roman Dvanajst krogov) je za nemško radiotelevizijo DW zapisal, da je po tridestih letih sodelovanja z evropskimi mediji težko razumeti pomanjkanje razumevanja za njegovo državo in kulturo in pikro dodal: »Če si Ukrajinec, zdaj ni čas za okužbo s koronavirusom. Putin lahko napade, ko vročičen ležiš v postelji in ne moreš pograbiti puške, med tem ko okupatorji marširajo mimo in prepevajo Katjušo in druge vojne klasike.«

Humanitarni NFT

»Obožujem Ukrajino in to zelo boli. Leta 2022 bodo bombardirana živa mesta z živimi ljudmi. Putin, pogoltni novičok, prosim,« je bila neposredna članica feministične punkovske skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova. »Zelo sem pretresena in osramočena, da nam vlada ubog avtokrat. Ukrajina, žal nam je, da imamo na oblasti takšnega klovna-psihopata,« je nadaljevala ob objavi videa eksplozije na letališču v Ivano-Frankivski na instagramu. Na twitterju je skupina Pussy Riot pozvala k nakupu NFT, nezamenljivih žetonov ukrajinske zastave, preko novoustanovljene iniciative UkraineDAO, katere cilj je zbiranje sredstev za ukrajinska civilna združenja, ki bodo pomagala prizadetemu prebivalstvu.

FOTO: Caitlin Ochs Reuters

Še naj se piše in izdaja knjige

V Zvezi evropskih založnikov so v obsodbi ruske agresije zapisali: »Še naprej pišite, prevajajte, izdajajte in omogočajte dostop do knjig. Čeprav so krhek ščit pred bombami, so knjige in branje bistvene za demokracijo. Srečo imamo, da je Ukrajina letos ena od sodelujočih držav v projektu nagrada Evropske Unije za književnost, Ukrajina je del programa naše skupne evropske družine Ustvarjalna Evropa.«

Za omenjeni program pravkar poročilo pripravlja ukrajinska založnica Anetta Antonenko, obenem pa pripravlja projekt za prihodnje leto. Njena založniška hiša je razmere pričakala pripravljena, delajo naprej. Vse knjige so natisnili do 20. februarja, na sporedu so za april. »Moj oče je vojak in moja mama zdravnica, naučila sta me streljati in zdraviti,« je zapisala in pozvala: »Ohranimo mirno kri. Zmagali bomo, ker imamo prav. Rusija mora doživeti poraz kot zlohoten imperij. Hvala, da skrbite za nas. Sama sem v Kijevu in slišim bombe. Kijev ima močen zračni ščit. Zaklonišča so pripravljena, ljudje so zbrani in pripravljeni, da se branijo. So združeni in niso panični. Za nas je zdaj najpomembnejša moralna podpora, da ljudje ne bodo zagnali panike.«

Tit Aleksejev, predsednik estonskega društva pisateljev, je opozoril na zgodovinsko ironijo: »24. februar je estonski dan neodvisnosti. Prav na isti dan so Ukrajinci morali začeti braniti svojo neodvisnost pred velikim napadom agresorja.«

FOTO: Henry Nicholls/Reuters

S skupno izjavo sta se odzvala tudi Nemško borzno združenje založnikov in knjigotržcev in Frankfurtski knjižni sejem, opozorili so na dolgoletno sodelovanje z ukrajinskimi institucijami in predvsem Goethejevega inštituta s kijevskim mednarodnim literarnim festivalom Arsenal.

Pisatelja Andreja Kurkova, gosta Vilenice 2007 in predsednika ukrajinskega PEN, je v četrtek ob petih zjutraj zbudila eksplozija. V pogovoru za radio France Culture je povedal: »Putin želi znova vzpostaviti Sovjetsko zvezo ali ruski imperij. Nisem si mislil, da je kaj takega mogoče. Z ženo še ne veva, ali bova ostala v mestu ali se bova odpravila 90 kilometrov vzhodno od Kijeva.« Poudaril je, da je za vsako ceno treba braniti neodvisnost Ukrajine. »Če ne, bodo naslednje napadene baltske države ali morda Poljska.«