Za udobje in lepoto vsakdanjega življenja

Ko je hamburški trgovec Samuel Bing leta 1895 v Parizu odprl trgovino z japonskimi umetninami L'Arte nouveau, zagotovo ni vedel, da bo poimenoval zelo odmevno umetnostno gibanje art noveau, ki je pri nas znano kot secesija. Mreža 22 evropskih mest – med njimi tudi Ljubljana -, ki so se zaradi bogate dediščine povezala v mednarodno mrežo Réseau Art Nouveau Network (RANN), je od leta 2014 vpisana na seznam kulturnih poti Sveta Evrope.



V tednu okrog 10. junija, dne, ko sta umrla Antoni Gaudi in Ődön Lechner, dva izmed najbolj karizmatičnih artnouveaujevskih arhitektov, se v različnih evropskih mestih vrstijo dogodki, s katerimi obeležujejo svetovni dan art noveauja. Zamisel zanj sta leta 2013 dobila sodelavca madžarske revije Art Nouveau Magazine. Vse aktivnosti pa potekajo preko mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network v Bruslju, ki je bila ustanovljena leta 1999 in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana.

Glavni namen vseh aktivnosti so preučevanje, varovanje in vrednotenje nove umetnosti - art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja zaznamovala meščansko družbo na vseh umetnostnih področjih - od arhitekture, slikarstva, kiparstva in umetne obrti do gledališča in glasbe.



Ta razsežnost oziroma vpliv na vsa umetnostna področja art noveau loči od večine drugih umetnostnih gibanj, ki se pred tem niso povezovala v tako velikem obsegu, saj se npr. arhitektura ni povezovala s slikarstvom, kiparstvom ali uporabno umetnostjo. Art Noveau pa to preseže, saj si je na eni strani prizadeval za večje udobje meščanskega življenja, ki so ga omogočile nove tehnične in tehnološke inovacije, kot so razsvetljava, higiena, dvigalo, promet, na drugi strani pa se je trudil za lepoto vsakdanjega življenja. Cilj umetnosti je bil ustvariti celostne umetnine.



Moto art noveau je umetnost za vse, umetnost v vsem. To pomeni, da je bila namenjena širokim množicam, ne le peščici bogatih. Preoblikovala je vse ravni meščanskega stanovanja: od arhitekture do najmanjšega uporabnega predmeta, poštne znamke, žlice ali skodelice in obleke. Vrhunec in celostni umetniški izraz pa je to umetniško gibanje dosegalo v stavbah, kjer so arhitekti oblikovali vsak detajl in vsak predmet v hiši, obenem pa so v njih živeli, imeli svoja domovanja in ateljeje.



Nov slog se je najprej uveljavil v deželah, ki so doživljale nagel gospodarski vzpon. Tam so gibanja mladih slikarjev in arhitektov zavračala tradicionalne pristope in zahtevala nove načine izražanja. Zato je art noveau večplastno umetniško gibanje, ki ima to ime v Franciji in Belgiji, v Italiji pa je Arte Floreale ali Stile Liberty, v Veliki Britaniji Modern Styl, v Španiji Modernisme, v Nemčiji in Avstriji Jugendstil, v Avstriji tudi Secessionstil, v ZDA Tiffany in pri nas secesija.

Ustvarjalce art nouveauja povezujejo tri temeljne skupne značilnosti: popoln prelom s preteklostjo, nov odnos do industrije, napredka in razvoja ter novo razmerje do človeka in narave. Nova umetnost je izkoristila možnosti, ki so jih nudile moderna industrija in tehnološke inovacije, obenem pa so oblikovali za takratni čas drugačen odnos do človeka in narave, ki je univerzalna, navzoča povsod  in pripada vsem kulturam.



Obenem pa se je art nouveau močno povezal z lokalnimi tradicijami in se je povsod razvijal v sožitju z oblikami, podedovanimi iz preteklosti. Zaradi različnih kulturnih, materialnih in zgodovinskih okoliščin, ki so vladale v različnih mestih in deželah, se je nova umetnost izrazila na različne načine, z različnimi formalnimi izrazi, raznoliko ikonografijo in različnimi imeni. Ideje so črpali v zunajevropskih okoljih, od japonskih, staroegipčanskih do tihomorskih in drugih kultur, navdih pa so našli tudi v naravnih oblikah, v botaniki, geologiji in zoologiji.



V arhitekturo je uvedel vrsto novih tehnoloških rešitev, od električna razsvetljave, centralne kurjave, prezračevanja, svobodnega tlorisa, uvedel je svetlobo v notranjščino stavbe. Poskrbel je za uveljavitev novih materialov, kot so železo, steklo, jeklo, keramika, eksotični les. Na zunanjščinah stavb se je art nouveau izražal s plastično obdelavo fasad in arhitekturnih elementov, z asimetrijo, uporabo paraboličnega loka in netradicionalnih okenskih okvirjev, z jedkanimi stekli, predvsem pa z bogatim ornamentom iz mavca, kovanega železa, stekla, keramike itd.. Uporabljali so valovite linije, motiv udarca z bičem, stilizirani rastlinski in živalski motivi, ženski liki, otroške figure, maske, mitološki liki, pa tudi folklorne motive, arabeske, japonske in orientalske motive in napise.



Vso to raznolikost kažejo tudi stavbe, ki jih lahko občudujemo v Sloveniji – ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Celju, Mariboru, na Bledu, Murski Soboti, Kočevju… - in po Evropi. Del te bogate dediščine si je mogoče ogledati tudi na fotografijah mednarodne mreže Réseau Art Nouveau Network oziroma na spletni strani artnouveau-net.eu, kje so predstavljene stavbe in detajli iz Barcelone, Nancyja, Dunaja, Oradea, Budimpešte… in seveda Ljubljane.



Morda pa je tudi čas, da se v sedanjih časih, ko se je svet skrčil, ozremo naokoli in pogledamo bogato domačo dediščino tega obdobja: od ljubljanskih stavb, kot so Mestna hranilnica, hotel Union, Ljudska posojilnica, Sokolski dom ali Zmajski most… do Hribarjeve hiše v Cerkljah na Gorenjskem, Hranilnice v Slovenskih Konjicah, Čebelice v Radovljici ali Nemške hiše v Celju… Zanimivosti ne manjka.