V nadaljevanju preberite: 

Alessandro Rancati pravi, da dolgo ni vedel, kaj si želi početi; da ga je v arhitekturi bolj kot vse drugo navdušil način razmišljanja in pristopanja k reševanju problemov. Ko je po študiju dobil priložnost za oblikovalsko delo, je v tem hitro našel vse, kar je pogrešal v arhitekturi. Z leti izkušenj in dela se je usmeril v strateško oblikovanje, oblikovanje za politiko, oblikovanje za skupnost in usmerjanje oblikovanja, s katerim lahko, verjame, spremenimo svet. Prav s tem namenom je sodeloval tudi pri projektu evropske komisije Novi evropski Bauhaus, s katerim je hotel vpeljati v politiko neravnovesje in doseči, da bi probleme začeli reševati drugače. To pa, kot meni, brez umetnikov ni mogoče.