V zadnjem trenutku zelena luč

Z novim letom se bo sklenilo sedemletno obdobje programa Ustvarjalna Evropa, v katerem se je Slovenija med 41 državami uvrstila med prvo deseterico tako po uspešnem črpanju denarja kot številu projektov, ki so bili uspešni na razpisih. V slovenski pisarni, ki prijaviteljem nudi celostno podporo, do zadnjega niso vedeli, ali bodo lahko nadaljevali delo v novi sedemletki.

Slovenija je na zemljevidu 41 evropskih držav, ki so sodelovale na razpisih podprogramov Kultura, Media in medsektorskega sklopa, med najuspešnejšimi, o čemer smo že poročali. Uspeh se šteje v več kot 24 milijonih evrov podpore EU, ki so jih pridobili slovenski vodje projektov, kar pomeni dodatno skoraj 3,5 milijona evrov na leto za slovensko kulturo in film. Ljubljana se je tako po številu podprtih projektov kot po obsegu financiranja iz EU uvrstila v vrh – na drugo mesto med evropskimi kulturnimi prestolnicami.

Vsi ti dosežki so dokaz kreativnosti ter predanosti naših kulturnikov in umetnikov pa tudi zasluga domačega Centra Ustvarjalna Evropa (CED), petčlanske ženske ekipe iz Motovile – nevladnega in neprofitnega zavoda, ki od leta 2014 izvaja dejavnosti CED Slovenija.



Kaj torej počne domača pisarna Ustvarjalne Evrope? Kulturne organizacije in posamezne prijavitelje seznanja s programi in aktualnimi razpisi za sofinanciranje, nudi strokovno podporo pri razvoju idej za projekte, pomaga iskati primerne evropske partnerje in koproducente, svetuje pri pripravi razpisne dokumentacije, brezplačno usposablja kulturnike za vodenje mednarodnih projektov in z bogatimi mednarodnimi povezavami skrbi za promocijo slovenske kulture in filma (ta ima v programih Ustvarjalne Evrope posebno mesto) v tujini.

Od leta 2014 so tako organizirali 168 strokovnih dogodkov z 287 domačimi in tujimi strokovnjaki, udeležilo se jih je 7800 udeležencev, da veliko ur brezplačnega svetovanja niti ne omenjamo. Med prijavitelji, ki so bili uspešni na razpisih, je 88 odstotkov takih, ki so se po pomoč obrnili na CED Slovenija.



»Motovila je kot svetilnik, ki nas je usmerjal, nam pomagal in bil naš sogovornik,« je v kratkem filmčku na koncu programa povedala Alma Čaušević iz Beletrine, ki je med najuspešnejšimi založbami po črpanju sredstev iz programov Ustvarjalne Evrope. »Pomoč nudijo že v fazi razvoja projektov, ko še razmišljamo o ideji, in jo z nami predebatirajo«, »Ekipa razume smernice razpisa in pomaga avtorjem, da se prebijejo skozi birokratsko latovščino razpisov«, »Njihova pomoč je ključna, da nam je na razpisu uspelo«, »Domača pisarna skrbi, da razpisi niso nekaj oddaljenega, navodila iz Bruslja, ampak da je moč Kreativne Evrope prisotna tudi v Sloveniji«, »So eden od ključnih dejavnikov za uspešnost tega programa in uspeh Slovenije na tem področju,« so izjavili direktorji javnih in nevladnih zavodov, od Nevenke Koprivšek iz Bunkerja do Igorja Prassla, direktorja Animateke.


 

Objavili bodo nov razpis

Sedemletno obdobje delovanja mreže Centrov Ustvarjalna Evropa (CED), ki je ključna vez med evropsko komisijo ter evropskimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, se je izteklo. Evropska komisija je zaradi trenutnih razmer CED sicer podaljšala mandat do junija prihodnje leto, da bi s tem v državah članicah ohranila neprekinjeno podporo kulturnemu sektorju. A delovanje domače pisarne je kljub temu odvisno od nacionalnega ministrstva za kulturo, ki mora priskrbeti polovico finančnih sredstev za izvajanje dejavnosti centra. »Veliko držav je to že storilo in veseli smo, da je tudi naše ministrstvo za kulturo zagotovilo financiranje za delovanje slovenske informacijske pisarne od 1. januarja do uveljavitve novega programa,« je dejala Mateja Lazar, direktorica Motovile in vodja CED Slovenija. Naše ministrstvo bo za prihodnje sedemletno obdobje moralo objaviti nov razpis za vodenje centra, da mu bo omogočeno delovanje tudi od prihodnjega julija.

»Res smo si oddahnili, še bolj pa naši uporabniki, saj je trenutno v obtoku kar sto mednarodnih projektov, pri katerih sodeluje več kot osemdeset slovenskih organizacij, ki delujejo na področju kulture, filma in drugih ustvarjalnih sektorjev, in skoraj štirideset Slovencev ima status vodje projekta,« je dodala Mateja Lazar.


 

Rekordni proračun EU

Zadeva je toliko bolj pomembna, je pojasnila sogovornica, ker je nov proračun za prihajajoče razpise Ustvarjalne Evrope, ki čaka le še na potrditev evropske komisije in sveta, rekorden. Pred dnevi so se o njem dogovorili evropska komisija, evropski parlament in države članice EU. Če bo predlagani proračun potrjen, bo na razpisih Ustvarjalne Evrope v novem sedemletnem obdobju na voljo 2,4 milijarde evrov. »Če hočemo, da bomo delčka teh sredstev deležni tudi mi, bi morali že veliko pred objavo kompleksnih in zelo kompetitivnih razpisov začeti razvijati projektne ideje in iskati mednarodne partnerje. Le tako ne bomo zamudili priložnosti, da si slovenske organizacije zagotovijo dobro izhodišče za nadaljnje uspešno črpanje sredstev EU,« so poudarili v Motovili.