
Neomejen dostop | že od 14,99€
Četrti del raziskave Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19 kaže, da se kriza v kulturno-kreativnem sektorju poglablja kljub izteku epidemije – vsak drugi delavec razmišlja o odhodu iz sektorja, skoraj desetina ga je že zapustila.
Izsledki kažejo, da več kot polovica vprašanih nima dovolj dela za preživetje, tretjina delavcev pa mora za zagotavljanje preživetja opravljati dodatna dela. Skrb vzbujajoče so tudi prakse javnih kulturnih zavodov, saj štirje od desetih delavcev za zadnje sodelovanje z javnim kulturnim zavodom plačila niso prejeli oziroma so ga ocenili kot (zelo) slabo.
Eva Matjaž poudarja, da je primerjava med delavci, ki so najemniki, in tistimi, ki so lastniki bivalnih nepremičnin, pokazala, da je le 16 odstotkov lastnikov in šest odstotkov najemnikov kreditno sposobnih.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji