Sporna izjava je umaknjena, sekretarka pričakuje opravičilo

V sredo so se pri Društvu gledaliških režiserjev (DGR), Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) ter Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) odzvali na zapis državne sekretarke dr. Ignacije Fridl Jarc o predstavi Psiho, ki si jo je sekretarka ministrstva za kulturo ogledala na Muzejski ploščadi na Metelkovi. Zapis je bil 13. julija objavljen na spletni strani in na facebooku ministrstva.

Dr. Ignacija Fridl-Jarc je uveljavljena literarna in gledališka kritičarka, predstava jo je navdušila, tako da je po njenem ogledu zapisala: »Veseli smo, da Metelkova ploščad preživlja čase covida-19 tako odprta za kulturo. Slovenska variacija na Psiho mi je odstrla vpogled v imenitno gledališko interpretacijo Domna Valiča, obenem pa s svojo linearno dramaturgijo odprla vprašanje sporočilnosti, vrednotenja in tudi vrednosti dramskih besedil, ki gledalca zgolj še nagovarjajo, ne pa več opozarjajo na osebnostne in družbene zdrse. V kakšni meri ta odsotnost avtorske kritičnosti in zgolj popisovanja patološkega stanja posameznika pušča gledalca praznega, blokira njegovo lastno osebno in družbeno kritičnost in tako vzpostavlja nevarno območje vsega dovoljenega?«

Navedena gledališka društva označujejo zapis kot sporen, saj gre med drugim za njeno osebno mnenje, ki ne sodi na uradno spletno stran ministrstva.
 

Prava in neprava umetnost

V DGR so prepričani, da zapis namiguje, da obstaja prava moralna umetnost, ki širi strahove o preveč odprti družbi, v kateri je vse dovoljeno. Opozarjajo tudi, da državna sekretarka zaseda odgovorno funkcijo, kjer je dolžna vse umetnice, umetnike in njihova dela obravnavati enakopravno in apolitično. V pozivu za umik zapisa so pri DGKTS podčrtali, da mora biti strukturno mesto kritike neodvisno, saj je prostor kritike zaradi erozije medijskega prostora še toliko bolj ranljiv.

»Umanjkanje strategij na tem področju kaže zlasti na lahkomiseln odnos politike do kritike, premnogokrat razumljene kot mnenjsko pisanje, ki ne potrebuje posebnega znanja in kilometrine gledanja ter se je ne smatra kot nujnega in komplementarnega dela umetniškega polja,« so zapisali pri DGKTS. »Menimo, da odločevalci ne bi smeli kritiško soditi partikularnih umetniških produkcij, saj niso v kritiški poziciji, temveč v administrativni in odločevalski funkciji, ki naj da partikularnostim obstoj in življenje. S tem so odločevalci v navzkrižju s pozicijo, ki te iste produkcije ocenjuje in financira. Še zlasti pa je skrajno problematično objavljati kakršnokoli partikularno kritiško opredeljevanje javnih uslužbencev v času, ko smo priča tako obsežnemu produkcijskemu izpadu in ko produkcija pravzaprav scela stoji.«



Objava je zbodla tudi ZDUS, ki ocenjuje, da omenjeni zapis posega v vrsto človekovih pravic, kot so temeljne svoboščine, osebna prostost, telesna in duševna celovitost, zasebnost, lastnina in druge. »Ker bi zaradi nestrpnosti, nezaupanja, jeze in strahu, ki jih v javnosti vzbuja te vrste zastopništvo, čeprav morda izhaja iz povsem osebnih vzgibov, utegnile povzročiti škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje, Združenje dramskih umetnikov Slovenije Ministrstvo za kulturo RS poziva, da se pri svojem delu omeji na opravljanje nalog, za katere je ustanovljeno.«
 

Zasebno sporočilo

Za komentar smo prosili dr. Ignacijo Fridl-Jarc, ki se nam je oglasila z dopusta. Ni vedela ne za objavo ne za odziv, ki jo je ta sprožila. »Zahvaljujem se vam za obvestilo o javni objavi mojega zapisa o predstavi Psiho, ki je bila izrečena kot osebni odziv gledalke in ne kot uradna izjava državne sekretarke za kulturo, zato sem tudi nemudoma zaprosila, da se jo umakne s spletne in facebook strani Ministrstva za kulturo. Kot dolgoletna gledališka kritičarka in Stritarjeva nagrajenka za mlado kritičarko seveda take izjave nikakor ne razumem kot kritično oceno, ampak kot pozitivno spodbudo ustvarjalcem za nadaljnje ustvarjanje in refleksijo o vlogi gledališke umetnosti v sodobni družbi,« je pojasnila Fridl-Jarc.



Vsekakor pa bom v prihodnje strogo nadzorovala, da moje osebne izjave ne bodo objavljene na uradnih straneh Ministrstva za kulturo. Vsem, ki so moje sporočilo razumeli kot vmešavanje državnih organov v njihovo ustvarjalno svobodo, se opravičujem in želim, da se bomo od konfliktov, kaj je kdo rekel prav ali napak, čim prej usmerili k spraševanju, kako lahko, zmore in mora sodobna umetnost nagovoriti posameznika in obenem sooblikovati njegove osebne in družbene vrednote. Obenem pa pričakujem, da se vsa tri društva, ki so naslovila zahtevo za umik izjave, opravičijo tudi meni za skrajno neprimerno javno vrednotenje moje izobrazbe in moje kritiške usposobljenosti. V svojem pisanju so si dovolili precej hujšo stopnjo kritike, celo osebne diskreditacije kot jaz z opisom svojih vtisov o predstavi. Kdo namreč njim daje pravico, da javno presojajo o kvaliteti moje izobrazbe ali moji kritiški usposobljenosti? Še manj pa to, da imajo edino oni v svoji interpretaciji edini prav.«

Zahtevek za opravičilo se nanaša na zapis DGR, v katerem lahko preberemo: »Njen zapis je povsem neprimeren, nezdružljiv z njeno funkcijo in nevreden njene izobrazbe ter kritiške preteklosti.«

Sporna objava je bila med tem že umaknjena.