Rdeča nit je smrt protagonista

V interpretaciji Maje Sever, Timona Šturbeja in Nine Valič, članov igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana, so v Dramini knjižnici dostopni sveži akustični posnetki, ki dopolnjujejo predstavitev izbrane slovenske proze 19. stoletja. Kot je povedala vodja knjižnice Tatjana Stanič, je izbor vezan na širšo zasnovo platforme. »Ko smo videli, da je projekt lepo sprejet med poslušalci, sem se odločila za dve liniji, ki sta za takšno zasnovo zvočnega projekta zaradi primerne dolžine in skoncentrirane povednosti najbolj hvaležni in ki bi se izmenjavali. Eno sezono poezija, drugo sezono kratka proza.«

Ker so začeli s poezijo slovenske moderne – pesniškimi zbirkami Josipa Murna - Aleksandrova, Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Otona Župančiča –, so želeli tudi prozno linijo začeti v približno istem zgodovinskem obdobju, torej drugi polovici in koncu 19. stoletja. Drugi razlog pa je bil, »da je v tem obdobju prav kratka proza doživljala silovit razcvet in nekako utrjevala razvoj proznega ustvarjanja na Slovenskem. In ker je bilo prav lansko leto poimenovano za Jurčičevo leto, smo posegli malo dlje v 19. stoletje –do Jurčičevih Pipe tobaka in Telečje pečenke.« Naslednji sklopi bodo sledili razvoju kratke proze in poezije skozi 20. v 21. stoletje.

Reprezentativen izbor

Tokratni sklop, ki je že nekaj dni dostopen na spletni platformi, posvečajo Slikam iz Loškega pogorja, ki jih je Ivan Tavčar več kot deset let objavljal v različnih publikacijah in so nato izšle v zbirki Med gorami (1888). Vanj so zajeli zgodbe Kalan (1878), Miha Kovarjev (1880) in Šarevčeva sliva (1887). »Želela sem zajeti prerez teh povesti, ki bi pokazal tako slogovni kot vsebinski razvoj njegovega pisanja. Hkrati pa sem bila pozorna tudi na razgibanost tematike, tako da bi lahko rekli, da ima vsaka slika svojo žanrsko značilnost: prva je tragikomična, druga melodramatična, tretja tragična. Vse tri povezuje smrt protagonista, ki je rdeča nit te zbirke. Skozi tri slike lahko sledimo tudi razvoju Tavčarjevega sloga, od klasične 'kmečke povesti' o življenju in smrti vaškega originala preko romantično nemogoče ljubezni med kmečkim fantom in dekletom iz meščanske družine do že kar simbolistično prikazane nemoči slehernika pred usodo, ki v podobi nepremagljive ujme uniči človekovo pehanje za srečo,« je povedala Tatjana Stanič.

Uvod v zvočno kompozicijo Med gorami – namenjen je pripravi poslušalca – sestavljajo kratki odlomki razmišljanj Marje Boršnik, Ivana Prijatelja, Brede Pogorolec in Ivana Tavčarja o slikah iz Loškega pogorja. »V bistvu je nekakšna predjed; ne gre toliko za kopičenje podatkov, temveč za poskus umestitve avtorja v pojmovni svet njegovih sodobnikov: kako so pesnika ali pisatelja sprejeli in poslušali njegovi vrstniki. Pri Ivanu Tavčarju pa sem dodala več uvidov v njegovo pisanje, ker se mi zdi, da ostaja kot sodobnik Ivana Cankarja nekoliko v njegovi senci, čeprav je z nekaterimi svojimi deli tudi on pripeljal slovensko prozno ustvarjanje do novih ravni.«

Radi in veliko poslušamo poezijo

Poslušanost posnetkov, ki so na voljo v Dramini knjižnici, je dobra, pravi Tatjana Stanič; število individualnih poslušanj še vedno narašča. »Med pesniki je najbolj priljubljen Josip Murn - Aleksandrov, sledi mu Kette, zadnja po številu poslušanj je zaenkrat Cankarjeva Erotika, kljub provokativnemu naslovu in svoji razvpiti usodi. Sicer pa smo Slovenci tradicionalno dobri poslušalci poezije: radi in veliko jo poslušamo. Zato me je toliko bolj razveselil tudi odziv na Jurčičevi noveli. Kako bo s Tavčarjem, je še prezgodaj soditi, ampak že v dveh dneh po objavi se je število ogledov povzpelo skoraj do 100.« Kaže zelo dobro, je dodala.

Izbor Dramine knjižnice v sezoni 2021/22 bo zaključil Fran Saleški Finžgar. »Njegove kratke zgodbe sem izbrala zato, ker je tudi on praznoval obletnico, predvsem pa, ker bomo z njim predstavili avtorja z gorenjskega govornega področja. Različni tipi jezikovne provenience so pomemben faktor pri izboru avtorjev. Poleg tega je Finžgar, čigar Pod svobodnim soncem pozna vsak slovenski najstnik, morda manj poznan kot pisec kratkih zgodb za odrasle, ki so motivno že zelo odmaknjene od kmečkega miljeja prejšnjih avtorjev in nekatere tudi prav provokativne in so zato povzročile nemalo zgražanja in kritike v krogu njegovih stanovskih tovarišev.«

Tudi takrat bodo po krajšem uvodu predstavili tri zgodbe: dve krajši in eno daljšo, in tudi tokrat bodo brali trije igralci, ki bodo svoje glasove prepletli v dialoško dramatičnem pripovedovanju. »Več pa ne izdam, ampak rajši toplo povabim k poslušanju,« je še namignila vodja Dramine knjižnice.