Prva Vurnikova študentska nagrada Lei Stipanič s Fakultete za arhitekturo

Ob letošnji 134. obletnici rojstva arhitektka Ivana Vurnika so se nocoj v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi 2018. V Šivčevi hiši so ob otvoritvi razstave z naslovom Fabianijeva, Plečnikova in Vurnikova soba v Hotelu Union podelili tudi prve Vurnikove študentske nagrade. Glavno, tudi denarno nagrado v višini 1500 evrov, je prejela Lea Stipanič, Vurnikovi priznanji skupaj s po 300 evri pa Tadej Urh in Janja Šušnjar.

Med izpostavljenimi projekti glavna nagrajenke Lee Stipanič s Fakultete za arhitekturo so med izbranimi v katalogu predstavljeni stanovanjska soseska Vsi tu živimo!, vizija razvoja slovenske obale Shabby Riviera v okviru celotnega seminarja ter trije Študentski domovi na klifu, ki jih zasnovala kot soavtorica s kolegi (pod mentorstvom izr. prof. mag. Vase J. Perovića ter asistentov Jureta Groharja in Anje Vidic).

Kot je zapisala v obveznem avtorskem eseju o arhitekturi - ta je imel pri odločanju žirije veliko težo -, ji je danes popolnoma jasno, da je umetnost njenega poklica mnogo več kot le poetično in domišljijsko projektiranje. »Bližje ko sem koncu študija, vedno bolj razmišljam o tem, ali je znotraj ustroja zakonodaje, ekonomije in statike sploh možno ustvarjati na tak način, kot so me naučili na fakulteti. Tu naj povem, da nimam nič proti načinu poučevanja arhitekture na naši fakulteti, a sem mnenja, da nam vsem manjka dodaten študij, kjer bi se naše projekte dalo prevesti v natančno realnost. S tem mislim na vso papirologijo in zakonodajo, ki nas čaka po koncu študija, ki je krepka klofuta za skoraj vse naše »abstraktno umetniške« in »družbeno revolucionarne« projekte. Z vsem tem pridemo v stik na fakulteti v zelo blagi obliki. Zavedam se, kakšnega pomena je svobodno projektiranje mladih možganov, ki še niso prizemljeni, ne vidijo ovir poklica in so zato zmožni prevprašati vse, a hkrati menim, da je arhitektura namenjena v prvi vrsti uporabnikom, torej bi morala govoriti jezik, ki je njim berljiv. Če jim ni, prihaja do primerov, ko se uporabniki počutijo kot tujki, ujeti v domišljijo arhitekta, in se z njo nikoli zares ne poistovetijo,« je kritična.
Priznanji sta prejela Tadej Urh in Janja Šušnjar, prav tako s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Tadej Urh je bil med drugim odlikovan za svoj prispevek pri raziskavi brezkoridornih šol Emila Navinška in njihovih ključnih potencialov (En sam velik, svetel, uporaben prostor), projektom nove knjižnice ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik nad arheološkim parkom (Tri tretjine) ter Kopališče Ilirija, Janja Šušnjar pa za projekt knjižnice (Zasloni besed), projekt kina z letnim kinom (Kino in voda) in raziskovalni center norveške flore (Spomini iz paradiža).

Ob 100. obletnici študija arhitekture

Vurnikovo študentsko nagrado so pod idejnim vodstvom Centra arhitekture Slovenije ustanovile in jo finančno podprle občina Radovljica, krajevna skupnost Radovljica, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ob letošnji 100. obletnici visokošolskega študija arhitekture na Slovenskem. Prav na pobudo radovljiškega arhitekta Ivana Vurnika so namreč pred stoletjem na tedanji Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani ustanovili samostojen oddelek za arhitekturo. V Centru arhitekture Slovenije so si zadnjih nekaj let prizadevali, da bi ustanovili samostojno študentsko nagrado, ki bila tudi denarna in porabljena za študijsko potovanje oziroma izobraževanje tako kot v časih pionirjev slovenske moderne arhitekture, arhitekta Ivana Vurnika in Jožeta Plečnika. Plaketo in medaljo so skupaj s celostno grafično podobo Vurnikove nagrade oblikovali v ljubljanskem studiu Gigodesign.

Za študijsko potovanje

Dobitnica glavne nagrade Lea Stipanič bo zato morala na naslednjih Vurnikovih dnevih v začetku prihodnjega junija pripraviti tudi predavanje o tem izobraževanju in svojih izkušnjah. Dobitnika dveh častnih priznanj, ki sta prejela nagrado v višini 300 evrov (neto), denarja nista obvezana namensko porabiti.
Dela letošnjih prijaviteljev je strokovno pretehtala žirija, ki so jo sestavljali večkrat nagrajena arhitektka Sandy Attia (tudi z nagrado piranesi 2013) ter arhitekta Matevž Čelik (in direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje) in Aleš Vrhovec. Nagrajence so merili po kakovosti, edinstvenosti, inovativnosti izbranih predstavljenih projektov ter eseju in njegovem prispevku k razmisleku o arhitekturi in urbanizmu. Tudi v prihodnje v žiriji ne bo nikogar s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, prav tako bo en član ali članica iz tujine, saj si zaradi majhnosti slovenskega prostora želijo tudi pogled od zunaj.